Leta 1886 v Pöchlarnu rojeni Oskar Kokoschka, ki je bil češkega rodu, ima v Švici dolgo zgodovino. Iz tedanje Češkoslovaške se je pred nacisti najprej zatekel v Anglijo, leta 1953 pa se je preselil k Ženevskemu jezeru in tam živel do smrti.

Saga o Prometeju in Termopile
Kot je povedala kustosinja v züriškem Umetnostnem muzeju (Kunsthaus Zürich) Catherine Hug, imata na retrospektivi osrednje mesto triptiha, skoraj osem metrov široki in več kot dva metra visoki sliki Saga o Prometeju (1950) in Termopile (1954), ki sta bila doslej skupaj razstavljena le enkrat, in sicer leta 1962 v Londonu.

Po njenih besedah oba "pozivata ljudi, naj se kot bratje in sestre združijo v miru in svobodi". Kot še poroča nemška tiskovna agencija DPA, lahko obiskovalci vidijo ustvarjalni proces, po katerem se je ta umetnik razlikoval od svojih sodobnikov.

Ljubezensko razmerje z Almo Mahler
Kokoschka je bil zelo ustvarjalen v obdobju burne ljubezni z Almo Mahler – vdovo skladatelja Gustava Mahlerja – pred dobrimi 100 leti, kar se je med drugim odrazilo v štiri metre široki freski, ki je desetletja visela nad kaminom v njeni hiši v Breitensteinu.

Fresko je v 90. letih nato kupil zasebni zbiratelj in bo zdaj prvič na ogled javnosti. Delo prikazuje ljubezenski par med nebesi in peklom, enako kot sta oba doživljala razmerje, ki pa ga je nato Alma prekinila.

Veliko umetnikovih del na švicarskih tleh
Kot svojega vzornika so ga navajali slikarji, kot sta Georg Baselitz in Herbert Brandl, čeprav je v obdobju abstrakcije s svojim figurativnim slikarstvom obveljal za antimodernega umetnika.

Kokoschka je umrl leta 1980 v Montreuxu v Švici, na švicarskih tleh pa danes domuje veliko njegovih del.