Na razstavi Paberkovanje so na ogled dela, nastala na osnovi napaberkovanih odsluženih oziroma odvrženih predmetov, ki jih je dvojica na novo kontekstualizirala. Umetniška praksa SBD-ja že od samih začetkov temelji na prepletu dveh produkcijskih načinov – na eni strani ustvarjanja novih del, na drugi pa zbiranja najdenih predmetov, ki jih umetnika obravnavata enakovredno. Izhodišče te prakse je kritičen odnos do ideologije novega, piše v razstavnem besedilu.

Staro je lahko vedno znova novo in uporabno
Umetniška dvojica je že od nekdaj navdušena nad "stvarmi, ki odsevajo neki čas", ki so "neki most do preteklosti, o kateri ne veš nič". Njihova uporaba v njuni umetniški praksi se je razvila povsem spontano, zbirka njunih najdenih predmetov pa ne nastaja po vnaprej določenem konceptu. "To, da ni jasno, od kod je neki stari predmet, nama daje možnost, da s tem manipulirava in gledalcu omogočiva, da uporabi domišljijo, midva pa se potrudiva, da obiskovalec razstave ne more sestaviti neke jasne zaključene zgodbe. Skušava poskrbeti, da se ta tok domišljije ne konča," je za STA povedal Hudolin.

Paberkovanje kljub uporabi starih predmetov ne deluje kot neposredno opozarjanje na okoljske težave visokega kapitalizma. "Je pa res, da nam ne bi bilo treba nikoli več ničesar proizvesti, saj bi lahko vse, kar imamo, vedno znova vnovič uporabljali. Navdušujeva se nad tem, da je staro lahko vedno znova novo in uporabno," je dodala Mateja Rojc.

Po Hudolinovih besedah gre pri tem tudi za njuno ideologijo ustvarjalnosti in inovacije. "Midva nalašč na razstavah postaviva kakšna stara dela, tukaj je na primer nekaj novih, najstarejše pa je iz leta 2011, kar je najina reakcija na diktat, da mora biti vedno vse novo." Ob tem dodaja, da to nikakor ne pomeni, da je vedno vse staro dobro.

Na razstavi so med drugim žeblji, okvir za slike, delčki krzna ali nogometna žogica, predmeti, ki v sebi nosijo sledove civilizacije, saj "v njih še vedno obstaja delček celote kot nejasna slutnja, ki ne more posredovati ničesar nedvoumnega, nobene konkretne vsebine, zato pa, osvobojena in izpraznjena vsega oprijemljivega, odpira prostor za nove misli in ideje".

S Paberkovanjem nadaljevanje novega cikla
S predhodno razstavo Odlomki, okruški in ostanki, ki je bila na ogled v Galeriji P74 v Ljubljani, sta začela nov cikel. Drugače od prejšnjega, ki je predstavljal ustvarjena dela v dialogu z galerijskim prostorom, so težišče novega cikla prav najdeni predmeti.

Tandem SBD se je s svojimi deli predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter na več mednarodnih sejmih sodobne umetnosti. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim nagrado skupine OHO 2017 in nagrado za najboljšo knjigo umetnika v Sloveniji 2019–2022.

Svojega dela nikoli ne predstavljata posamično, ampak izključno kot del SBD-ja. Leta 2004 in 2005 sta diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, Hudolin pa je leta 2015 končal magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.