Vojna, ki jo je zaradi časa trajanja zgodovinopisje poimenovalo Tridesetletna vojna, se je sto let po reformnih zahtevah Martina Luthra začela zaradi nasprotij med protestanti in katoličani. Kmalu je prerasla v spor med cesarjem in državnimi stanovi ter se končala kot boj za prevlado v cesarstvu.
Začela se je na Češkem, ko so češki protestanti skozi okno vrgli cesarjeve svetovalce - dogodek je dobil ime Praška defenestracija, odstavili radikalnega katoliškega kralja Ferdinanda II. in za novega češkega kralja izvolili protestantskega kneza Renskega palatinata Friderika V. Ko je leta 1630 že kazalo, da se bo vojna končala, se je vanjo vključila tudi Švedska in jo tako podaljšala še za nadaljnjih 18 let. Orožje so končno odložili s podpisom Vestfalskega miru.

Čas vojne, ki je v 17. stoletju zamajala temelje Svetega rimskega cesarstva, predstavljajo na razstavi s portreti, pa tudi z v tistem obdobju izredno priljubljenimi satiričnimi pamfleti. Pomembno mesto ima seveda grafika, ki je bila navsezadnje v tistem času izredno razširjen medij, saj so bile takšne podobe širše dostopne in so zlahka potovale z enega konca Evrope na drugega.

Pretresljive podobe, ki so zaokrožile po Evropi
Med grafičnimi cikli časa izstopajo znamenite Velike bridkosti vojne francoskega mojstra Jacquesa Callota, ki je leta 1633 ustvaril eno prvih likovnih obsodb vojne. Nekaj podobnega je čez daljše časovno obdobje, od 40. let 17. stoletja do 1656, ustvarjal tudi Johann Ulrich Franck, ki je z natančno potezo slikal težke družbene razmere in grozote, ki jih je ljudem prinesel tridesetletni spopad. Tu so podobe osamljenih plenilcev ali skupin vojakov v akciji, vse pa osvetljujejo usode posameznikov in manjših skupin ter neposredne učinke, ki jih je vojna imela nanje.

Razstava bo na ogled do 11. novembra.