Henri Matisse je v Nici živel od leta 1917 do smrti, leta 1954. Muzej, ki so ga odprli leta 1963, hrani največjo zbirko umetnikovih del na svetu. Stalna zbirka je sestavljena predvsem iz Matissovih donacij, pa tudi daril njegovih dedičev in države. Na fotografiji slika Nu au feuillage, fond noi. Foto: EPA
Henri Matisse je v Nici živel od leta 1917 do smrti, leta 1954. Muzej, ki so ga odprli leta 1963, hrani največjo zbirko umetnikovih del na svetu. Stalna zbirka je sestavljena predvsem iz Matissovih donacij, pa tudi daril njegovih dedičev in države. Na fotografiji slika Nu au feuillage, fond noi. Foto: EPA
Henri Matisse
Eno najslavnejših Matissovih del. Rdeča soba (harmonija v rdečem) je nastala leta 1908, v času Matissovega fovističnega obdobja. Foto: EPA

Ustvarjalnost zahteva pogum.

Henri Matisse (1869-1954)
Henri Matisse
Henri Matisse: Nu bleu I iz leta 1954. Foto: EPA

Nica, v kateri je Matisse živel tri desetletja in tam ustvaril večino svojih najpomembnejših del, se je enemu ključnih umetnikov 20. stoletja leta 1963 (torej devet let po njegovi smrti) zahvalila z odprtjem muzeja, letos pa mu posvečajo vse poletje. 50-letnico delovanja Matissovega muzeja, ki stoji na vzpetini nad mestom in se ponaša z eno najpomembnejših zbirk umetnikovih del, bodo proslavili z nizom osmih razstav, ki so ga poimenovali Matissovo poletje.


Matisse - Glasba na delu

V sklopu postavitev bo na ogled kar 700 del, s katerimi želijo obsežneje predstaviti umetnikovo delo in vpliv, ki ga je imel v svetu umetnosti. Matissov muzej je denimo pripravil razstavo, ki raziskuje motiv glasbila v njegovem opusu. Če Matisse ne bi postal slikar, bi zagotovo postal glasbenik, so zapisali ob postavitvi Matisse - Glasba na delu. Na delu Violinist ob oknu, ki ga je naslikal leta 1918, naj bi mu kot model služil sin Pierre, ko se je vrnil iz vojne.

Za Matissa je bil čopič podobno kot dirigentu dirigentska paličica. Z njim je iskal harmonije barvnih odtenkov in komponiral slike. Kraljeva žalost iz leta 1952 pred oči gledalca postavi prav to orkestracijo. Upodobitev Davida, ki s svojo glasbo zabava kralja Savla (za razstavo jo je posodil pariški center Pompidou) je prava apoteoza njegove umetnosti, v kateri slavijo glasba, kiparstvo in ples. Razstava, ki obsega skoraj 220 del, bo odprta do 23. septembra.

Strasten ljubitelj džeza
Čeprav je med glasbili rad slikal violine, delo Leta džeza, ki je na ogled v muzeju v palači Lascaris, med drugim spomni, da slikar ni imel posluha le za klasično glasbo. Med slikanjem je za glasbeno spremljavo na radiu pogosto poiskal predvsem džez. Na ogled je tudi knjiga Jazz iz leta 1947, za katero je umetnik prispeval 20 ilustracij in besedilo.
Dober dan, gospod Matisse pa je naslov razstavi, s katero v muzeju moderne umetnosti MAMAC raziskujejo vpliv Matissovega dela na umetnike, kot so Tom Wesselmann, Roy Lichtenstein, Andy Warhol, Niki de Saint Phalle in Jean-Michel Basquiat.
V ateljeju Gustava Moreauja
Obratno pa vpliv francoskega simbolista Gustava Moreauja na Matissovo delo osvetljujejo v Muzeju lepe umetnosti. Pod naslovom Gustave Moreau, Matissov mojster je na ogled 48 del simbolista, v čigar ateljeju je Matisse vsako sredo in soboto med letoma 1893 in 1898 "pilil" slikarsko znanje.

Ustvarjalnost zahteva pogum.

Henri Matisse (1869-1954)