Drevi v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) odpirajo razstavo, posvečeno tema ilustratorkama, ki ju povezujejo generacijska pripadnost, izjemen talent in mojstrsko obvladanje slikarskega metjeja kot tudi zaupanje v moč domišljije, je zapisala likovna kritičarka Judita Krivec Dragan.

Leta 1927 rojeni umetnici, predstavljeni na razstavi Pravljičarki, sta v sedmih desetletjih ustvarili tako po obsegu kot kakovosti izjemna opusa, obenem pa ostajata nepogrešljivi tudi v aktualni podobi sodobne slovenske ilustracije. Gošnik Godčeva in Stupica sta ob kolegih z Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kot sta bila Tone Kralj in Marij Pregelj, dvignili ilustracijo na raven umetniškega dela, ki se najraje predstavlja v neločljivi navezi s knjigo, a zmore obstajati tudi samostojno.

Nadaljevanje tradicije srednjeevropskega, še zlasti slovenskega pravljičarstva
Po besedah likovne kritičarke bi v umetniškem opusu Ančke Gošnik Godec težko spregledali zavezanost tradiciji domačega pripovedništva. Neponovljiva je bila v likovnih interpretacijah znamenitih slovenskih pravljic, kot so O treh grahih, Pastirček, O Povodnem možu, Babica pripoveduje, Zlata ptica, Janček Ježek. V njih je nadaljevala tradicijo srednjeevropskega, še zlasti slovenskega pravljičarstva. Že v prvih obsežnejših zbirkah pravljic je s posebno pozornostjo in velikokrat hudomušnostjo slikala pravljična bitja, ki so izvirala iz mitične zavesti in oblikovala pomemben del nacionalnega izročila: zmaj, bela kača s kronico, vile, povodni mož, čarovnice …

Splošno prepoznavni simboli prastarih vsebin
Vse od 50. let minulega stoletja so številni liki iz pravljic in pesmic, ki jih je v knjigah in revijah upodabljala Marlenka Stupica, so generacijam ljubiteljev slikanic postali že splošno prepoznavni simboli, večinoma prastarih, celo arhetipskih vsebin. Nekateri znani pravljični junaki so zato ohranili prav tisto podobo, ki jo je naslikala ona. Tako za nas Sneguljčica bratov Grimm ne more biti katera koli deklica, temveč predvsem njena lepa punčka dolgih črnih las, rdečih ličk, obdana z drobcenimi igrivimi škratki v značilnih rdečih škorenjčkih, je še ob razstavi zapisala likovna kritičarka.

Ančka Gošnik Godec in Marlenka Stupica "na poseben način ohranjata daljne vezi z bogatim kulturnim izročilom našega širšega prostora. Skozi izvirne pristope ohranjata živ duh časa in prostora tudi v sodobnih pravljicah ..." še beremo v zapisu Judite Krivec Dragan.

Razstavo Pravljičarki, ki jo kurira Monika Ivančič Fajfer, bodo v Galeriji DLUL odprli drevi ob 18. uri, na ogled bo do 16. decembra.