Obiskalo jo je 467.166 obiskovalcev, približno 3.000 vsak dan od začetka letošnjega aprila, so včeraj sporočili iz galerije, ki domuje v nekdanji elektrarni na južnem bregu Temze. Vstopnina je znašala 14 funtov, kar pomeni, da je v galerijsko blagajno priteklo približno šest milijonov funtov.

Hirst je pred leti Tate Modern - letno ga obišče okoli pet milijonov obiskovalcev - označil kot prenasičenega z občinstvom, ki nemara njegovih konceptualnih umetnin ali postavitev niti ne razume. Obenem pa 47-letni Damien Hirst zatrjuje, da je vsa humanost njegovih del v glavah gledalcev, če ne kar občudovalcev, čeprav so umetnikovi najslavnejši ustvarjalni zamahi - kako ironično - strašljivi morski psi v steklenih sarkofagih, napolnjenih s formaldehidom.

Kritiki so prvo domačo pregledno razstavo razvpitega umetnika, avtorja najdražje umetnine v zgodovini z naslovom For The Love Of God (samo material za lobanjo, posuto z diamanti, naj bi stal okoli 14 milijonov funtov), pričakali

na nož. Eno izmed vplivnih kritiških peres je za Hirstova dela pred odprtjem pregledne razstave zapisal, da so ta trenutno vredna precej več, kot bodo morebiti po razstavi. "Znebite se svojih Hirstov!" je rotil Julian Spalding.

Razstava je predstavila vse umetnikove izrazne faze, konceptualne sklope, razgrnjen je bil opus, ki se navezuje na vsa znana avtorjeva razpoloženja, ta pa nato na vse poudarke iz njegovega bogatega in praviloma izzivalnega kataloga.

Soba kot prehoden herbarij z živimi metulji, ki se pasejo na rezinah ananasa, leglo muh, ki obletavajo krvavo bikovo glavo, laboratorijska oziroma lekarniška orodja; prav tako serija raznobarvnih pikčastih simetrij na belem platnu, pepelnik s premerom dveh metrov, napolnjen s cigaretnimi ogorki, nekaj aktov, ki se hkratno navdihujejo pri Jeffu Koonsu kot tudi pri delih Michelangela, ter seveda še dve lebdeči žogi(ci), ki ju v zraku ohranja sapa iz sušilnika za lase; in končno kot lebdeče živali, ptice in morske zveri v kemičnih kopelih, ujeti v primarnem bivanjskem elementu. Ops, v formaldehidu je tudi tele. To je skulptura, ki jo je pred kratkim kupil slavni pevec George Michael - in je še ne namerava prodati, zatrjuje razvpiti popglasbenik.

Pojem "retrospektiva" pri konceptualnem umetniku ni vključen v temeljno zasnovo njegovega premisleka o načinih izraznosti. Nezadovoljstvo kritikov se lahko ubrani ali zadrži že s tem. Po Hirstovem mnenju je navsezadnje umetniško delo še vedno tisto, ki spodbuja vero v matematični koncept, po katerem je 1 plus 1 kar 3. Nič ni tako, kot je.

Vseeno pa se bolj kot splošno zadržanost okoli kakovosti razstave - ta je bila kot najbolj izpostavljena umetniška situacija v času letošnje britanske jubilejne in olimpijske vznesenosti deležna še dodatne publicitete - po koncu čuti, da gre s tem Hirstovim umetniškim vrhuncem proti nezadržnemu koncu tudi finančno silovito uspešno umetniško obdobje.
Kako ga označiti? Nemara z dodatnim "postom" na že utrjen postpostmodernizem ali pa ga poimenovati le sodobni konceptualizem? Damien Hirst je bil pomenljiv in zanimiv - tako v oblikah in sporočilnosti kot vnovič tudi v tej značilni samopromocijski drži, ki negira vzorec klasično šolanega likovnega ustvarjalca. Hirst je umetnik po kalupu rockzvezdnika: vede se kot predrzen kreativec, nastopa kot goreč zagovornik svojih domislic in intervencij v prostorih - in ker je skrajno ambiciozen in bister mož, ga je in ga bo tudi v prihodnje težko doseči ali prehiteti. Ali pač ne kopirati, če že. Hirstova retrospektivna razstava gre v zgodovino kot uspeh. Preprosto po Hirstovo - pričakovan uspeh!

Iz Londona za MMC Matjaž Ambrožič