V Narodnem muzeju Slovenije so odprli razstavo z naslovom Zlati prah. Razstava predstavlja rojstvo slovenskega tolarja in obenem povezuje ustvarjalnost treh članov družine Spanzel: očeta slovenskega denarja Rudolfa Spanzla, njegove življenjske sopotnice Biljane Unkovske, ki je mati makedonskega denarja, ter njunega sina Doriana.

Predstavljene so predloge, študijske risbe, grafike, bankovci, portreti in konceptualne instalacije, povezane z razvojem slovenskega denarja. Hkrati so na razstavi na ogled še nekatera druga dela članov družine Spanzel.

Mlada, a že v zgodovino zapisana valuta
Kot je na novinarski konferenci poudarila direktorica muzeja Barbara Ravnik, je možnost spoznavanja nastanka tolarja, tako mlade, pa vendar danes že v zgodovino zapisane valute, pomemben element spoznavanja identitete naroda.

Vodja numizmatičnega kabineta v muzeju in kustos razstave Andrej Šemrov je poudaril, da je bil tolar, ki je bil izdelan v naglici, izjemno kakovosten denar ter natisnjen na izjemno kakovostnem papirju, ki so ga izdelali v papirnici Radeče; ta danes ni več v slovenski lasti.

O tem, da so se osamosvojitelji zavedali pomembnosti nacionalne valute, po njegovih besedah priča bonska serija. Ta je bila še pred sprejetjem zakona o slovenskem denarju in njegovem imenu ter o Banki Slovenije kot emisijski banki 8. oktobra 1991, natisnjena v tiskarni Cetis v Celju. Na omenjenih bankovcih ni imena valute, zato je bila menjava z jugoslovanskim dinarjem mogoča že 9. oktobra, takoj naslednji dan po sprejetju zakona.

Več kot leto dni v obtoku "napačni" Prešeren
Z nastankom slovenskega tolarja je po besedah Šemrova povezana vrsta anekdot, med njimi anekdota, povezana z dvema različicama portreta Franceta Prešerna na bankovcu za tisočaka. Spanzel je za bankovce naslikal devet portretov osebnosti, povezanih s slovensko zgodovino.

Zaradi potrebe po hitri izdaji je prvi guverner Banke Slovenije France Arhar kljub nasprotovanju umetnika sprejel odločitev, da se bankovci natisnejo. Tako so bili 30. septembra 1992 dani v obtok prvi pravi bankovci za sto, 500 in 1.000 tolarjev. Več kot leto pozneje pa je prišel v obtok bankovec s popravljenim Prešernovim portretom.

Portrete pomembnih Slovencev, ki so jih nosili tolarski bankovci, bo mogoče videti tudi na razstavi. Na njej pa se bo mogoče seznaniti tudi s prvim makedonskim denarjem, ki ga je oblikovala v Sloveniji živeča umetnica in življenjska sopotnica Rudolfa Spanzla Biljana Unkovska. V oblikovanje makedonske nacionalne valute je umetnica vključila najpomembnejše elemente makedonske kulturne dediščine.

Bankovci so likovna dela
Njun sin Dorian Spanzel pa se na razstavi predstavlja z likovnimi deli, v katerih se na komičen in hudomušen način loteva potrošništva. Med drugim predstavlja svoj fantazijski bankovec - karant. To je bilo eno izmed predlaganih imen za slovensko nacionalno valuto, vendar je zmagal tolar. Kot je povedal umetnik, se je pri snovanju svojih bankovcev naslonil na mite in legende, kot so Lepa Vida, Martin Krpan in ljubljanski zmaj. Poudaril je še, da so bankovci likovna dela, kar pa je v zavesti širše javnosti premalo prisotno.

Razstava, ki je posvečena 25. obletnici monetarne samostojnosti Slovenije, bo na ogled do 8. februarja. Oblikovala jo je Meta Hočevar, pri postavitvi je sodeloval Studio Oreh.