Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripadniki zdravniškega ceha so v marsičem posebna poklicna skupina. Mnogi so iz dneva v dan priča tanki ločnici med življenjem in smrtjo. Od njihove prisebnosti, znanja in izkušenj je pogosto odvisno, na katero stran se bo prevesila tehtnica.
Recentna pandemija je na plano potegnila in znova aktualizirala kopico bolj ali manj znanih literarnih del na sorodno tematiko, od Alberta Camusa in J. G. Ballarda do Stephena Kinga in Daniela Defoeja, popularnega, produktivnega in raznovrstnega pisca.
Vsestranski glasbenik in skladatelj Tomaž Grom je po Komaj čakam, da prideš postregel še z drugim eksperimentalnim filmom. Ob njegovi zvočni spremljavi smo si ga lahko ogledali v dvorani Slovenske kinoteke.
Na začetku stripa Oleg je začetek stripa: skica protagonista, ki ga pripovedovalec, tudi sam stripar, ustvari po svoji podobi. Avtor kot junak je vselej konstrukt, podvržen pripovedni učinkovitosti.
Če je po Deželi LaLa kdo sklepal, da Damien Chazelle Hollywood gleda skozi rožnata očala, ga v prvem prizoru Babilona čaka streznitev: hektoliter slonjega govna, ki ga na glavo dobi eden od protagonistov. "Stari Hollywood" je bil vse prej kot sterilen.
Iztok Osojnik, vsestranski pisec, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist in prevajalec, je avgusta za pesniški opus – ta obsega več kot trideset pesniških zbirk – prejel Veronikin zlatnik poezije.
Primož Sturman je premišljevalec meje, tudi v literaturi, na kar kaže že naslov prvenca, zbirke sedmih kratkih zgodb Gorica je naša.
Podobno kot v romanu Pripovedovalec izpred dveh let Mirana Likar tudi v kratkoprozni zbirki Ženska hiša izpostavlja sugestivno moč pripovedovanja zgodb junakov, ki se po svojih zmožnostih bojujejo z razmerami, v katerih so se znašli.
Pesniško zbirko Matjaža Pikala Riba z zlatimi brazgotinami bi bilo mogoče uvrstiti med pisanje, ki v verzih govori o osebni rasti in duhovnosti.
V Nilskih konjih v puščavi je 24 besedil, ki so bila prvič objavljena v prilogi časopisa Dnevnik Objektiv med decembrom 2016 in avgustom 2021, vsaj tako je razbrati iz kazala na koncu knjige.
Dedek gre na jug je film ceste, ki ga žanrsko lahko uvrstimo med kriminalke in komedije, pri tem pa ima močen element tudi glasba.
Primož Sturman je premišljevalec meje, tudi v literaturi, na kar kaže že naslov prvenca, zbirke sedmih kratkih zgodb Gorica je naša.
Lažni oglasi v filmih, mali filmi v filmu, so fascinanten podžanr. V grozljivki M3gan nam tak oglas dopoveduje, da so otroci nori na Večne ljubljenčke, kosmate naslednike Furbyja, okrašene z bolščečimi očmi, posnetimi prdci in preveč realističnimi zobmi.
Andreja Štepec, najprej pesnica in šele potem prevajalka, italijanistka, pedagoška delavka, učiteljica, je kot pesnica zelo zahtevna, nadarjena in nepredvidljiva in takšna je tudi njena druga pesniška zbirka Jesenožki (jst sm tok utrujena).
Park Chan-wook se je od ultranasilnih modernih klasik postopoma preusmeril k tihim psihoerotičnim srhljivkam: Dvojna prevara je reinterpretacija hitchcockovskega suspenza, labirintni neo-noir, ki na trenutke spominja na razkošne vizualije Wonga Kar-waia.
Pošvedrani klavir je nenavaden dokumentarec o skrivnostnem klavirju, ki je zdelan, zaprašen in v pozabo potopljen tičal v kotu Studia 1 Radia Slovenija, vse dokler ga med pripravami na uprizoritev neke radijske igre ni odkril skladatelj Gregor Strniša.
Virginie Despentes sem doslej poznal predvsem po kontroverznem prvencu (1992) in še bolj kontroverzni filmski adaptaciji Baise-moi (kar v njenem svetu ne pomeni Poljubi me), s trilogijo Vernon Subutex pa zdaj, kot kaže, nagovarja mojo generacijo.
Kolumnist, pisatelj, računalnikar, scenarist in režiser Miha Mazzini je delo Osebno zastavil kot nekakšen hibrid aktualnega in zazrtega v preteklost.
Pesniške zbirke Mojce Seliškar izhajajo v dolgih razmikih. Prvo z naslovom Kitara v žepih je izdala leta 1982, deset let pozneje je sledila Prah in jagode.
13 let po tem, ko je Avatar s svojo pionirsko rabo vizualnih učinkov postal najdonosnejši film vseh časov, je nadaljevanje na dobri poti, da podre iste mejnike. James Cameron še vedno razume spektakel – detajli, kot je zgodba, ga pri tem niti ne zanimajo.
Neveljaven email naslov
