Razstava Robbov vodnjak - zgodba mestnega simbola, ki je odprla vrata na kulturni praznik, je sestavljena iz petih delov. Trije deli so namenjeni predstavitvi zgodbe baročnega vodnjaka, ki je bil zamišljen za prostor pred Mestno hišo (danes tam stoji kopija), in njegovega pomena za mesto. Druga dva dela pa se osredotočata na predstavitev restavratorske dejavnosti in analizo gradiva iz arhiva RTV Slovenija. Na razstavi, katere avtor je Matej Klemenčič, so predstavljeni tudi postopki kopiranja in demontaže Robbovega vodnjaka.

Trideset let reševanja vodnjaka
Ideje o rešitvi vodnjaka, katerega podobo skušajo ohraniti že z desetletja trajajočimi restavratorskimi posegi, sega v zgodnja 70. leta, ko so ustanovili komisijo za njegovo prenovo. Številne polemike, ki so spremljale različne ideje o tem, kako bi vodnjak najbolje ohranili prihodnjim generacijam, in kopiranje vodnjaka pa so se zavlekli čez približno tri desetletja.

Pri iskanju nove lokacije za izvirnik vodnjaka je prevladala odločitev za avlo Narodne galerije, natančneje del novega veznega dela med starim in novim galerijskim objektom, kjer vodnjak danes tudi stoji. Kopija vodnjaka stoji na mestnem trgu od novembra 2006.

Osrednji baročni kipar na Slovenskem
Baročni kiparsko-arhitekturni spomenik, poznan tudi kot vodnjak treh kranjskih rek, so leta 1743 mestne oblasti naročile pri Francescu Robbi (1698-1757). V Benetkah rojeni Robba je bil tedaj vodilni kipar in kamnosek v Ljubljani, danes pa ga štejemo za najpomembnejšega baročnega kiparja na Slovenskem. Kot osnovna ideja za vodnjak je Robbi služil Berninijev Vodnjak štirih rek na Piazza Navona v Rimu, pri zasnovi celote pa se je naslonil na vodnjak na rimski Piazza della Rotonda. Tega je v današnjo obliko leta 1711 predelal Filippo Barigioni.

Vodnjak bogov Save, Krke in Ljubljanice
Štirikotno zasnovo Barigionijevega rimskega vodnjaka je Robba preoblikoval v lažjo in vitkejšo trikotno obliko. S tem je delo uskladil s tremi smermi, iz katerih so gledalci lahko prišli na prostor pred Mestno hišo. V bazen vodnjaka se izteka voda iz vrčev, ki jih v rokah držijo tri moške figure. Te so šele nekaj let po postavitvi vodnjaka identificirali kot rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice, današnje ime, Vodnjak treh kranjskih rek, pa se je spomenika prijelo šele v prvi polovici 20. stoletja.

Postavitev dopolnjujejo še tri Robbova dela - Karel VI. iz Mestnega muzeja, Brezmadežna iz Karlovca in Narcisov vodnjak iz Magistrata.
Razstavo spremlja tudi katalog v obliki znanstvene monografie z osrednjim besedilom Mateja Klemenčiča in prispevki Andreja Dobleharja, Jožefa Drešarja, Mirka Kambiča, Andreja Smrekarja in Dejana Zadravca.