Prvi niz prireditev se je začel 9. 8. ob 17.00 s predvajanjem radijske igre Judenburg na Koroškem radiu.

Na dan obletnice, 10. 8., pa je v Koroškem pokrajinskem muzeju na Prežihovini, kjer je urejen pisateljev spominski muzej, z monodramo Svetneči Gašper nastopil Mitja Šipek. Monodrama je nastala po Prežihovi noveli Pot na klop.
Dva dneva pozneje se bodo koroški otroci lahko udeležili počitniške delavnice na temo Prežih in njegova dela. Delavnica o glasniku Koroške, ki je v svojih delih opisoval življenje kmečkih proletarskih družin na Koroškem v obdobju med obema vojnama, bo potekala v okviru 11. šole-šale.

Kuharjevi dnevi
Prireditve Prežihu v spomin se bodo nadaljevale v okviru Kuharjevih dnevov med 19. in 25. oktobrom, ko bodo med drugim tudi odprli razstavo del slikarja Franceta Miheliča, ilustratorja Prežihovih del, in povabili na literarni večer s slovenskimi pesniki Kovičem, Pavčkom in Zlobcem. V kulturnem domu na Ravnah na Koroškem bodo oktobra tudi predvajali filme s tematiko iz prežihovih del.

Korošci bodo ob visoki obletnici Prežihovega rojstva oživili tudi Vorančevo pot, ki naj bi postala šolska učna pot.

Faksimile prvih Solzic
Občina Ravne na Koroškem bo od njegove vnukinje odkupila Vorančeve rokopise in jih predala Koroški osrednji knjižnici dr. Franceta Sušnika, z odkupom večjega števila izvodov bo omogočila faksimiliran natis prve izdaje Solzic, v pripravi pa je tudi priložnostna spletna stran.

Pisatelj in politik Prežihov Voranc sodi med predstavnike socialnega realizma. Objavljati je začel leta 1909 pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar, kasneje pa se je uveljavil in je danes bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc. Po različnih virih so njegova najbolj brana dela Boj na požiralniku, Požganica, Doberdob, Samorastniki, Solzice.

Med leti 1955 in 1983 so bili po njegovih delih posneti tudi filmi Tri zgodbe, Samorastniki, Ljubezen na odoru, Solzice, Trije posvetnjaki, Boj na požiralniku, Borba na tujih tleh, Svetneči Gašper in Pasja pot.

Vsa Prežihova dela govorijo o socialnih razlikah in stiskah malega človeka. Te je kot bajtarski sin izkusil na svoji koži, ko ga je po končati dvojezični osnovni šoli v domačem kraju pot zanesla med hlapce, dninarje in kasneje tesače. Tako je že v rosnih letih na lastni koži občutil stiske malih, predvsem kmečkih ljudi.

Prežih se je opredeljeval kot kmet, kot človek narave. Kristina Brenkova, pisateljica in njegova dolgoletna medvojna sodelavka, pa ga je opredelila kot človeka, predanega svoji družini, svojemu poklicu in svoji veri. Veri, da je potrebno živeti in delati zato, da bodo ljudje na tem svetu lažje živeli.

Priporočamo še ogled oddaje TV Slovenija o Prežihovem Vorancu.