eskozi pa urednik več revij.

Pripovedno prozo je začel objavljati že pred drugo svetovno vojno v primorskem ilegalnem tisku in v ljubljanskih revijah Mladika in Dejanje.

Romanopisec, esejist in polemik Pahor se v svojih delih posveča predvsem dvema temama: položaju slovenstva v Trstu in doživetju uničevalnih taborišč v drugi svetovni vojni.

Za prvi sklop so značilni romani Mesto v zalivu (1955), Parnik trobi nji (1964), V Labirintu (1984) in novele Kres v pristanu (1959), za drugi pa zlasti Nekropola (1967).

Njegov pisateljski opus obsega preko trideset del, številna med njimi so bila prevedena v tuje jezike. Pri mariborski založbi Litera bodo v kratkem izdali njegov roman Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu.

V ospredju pripovedi je specifičen odnos med žensko in moškim na ozadju časa po drugi svetovni vojni. Ženska je namreč v otroških letih doživela očetovo spolno nasilje, kar ji je otežilo normalno doživljanje erotike, moški pa najprej fašistične strahote v tržaškem mestu, potem pa še najgloblje ponižanje človeškega dostojanstva v koncentracijskem taborišču.

Pahor je za svoje delo leta 1992 prejel Prešernovo nagrado, ob visokem jubileju pa bo imel v sredo, 3. septembra, literarni nastop na letošnjem 18. mednarodnem literarnem srečanju Vilenica.