Razstavo so pripravili ob jubileju pedagoškega oddelka v Narodni galeriji, ta letos slavi 40 let obstoja. Njen namen pa je pokazati drugačen pristop k umevanju umetnin in predstaviti njihovo zabavnejšo plat. Do konca februarja prihodnje leto bo tako na ogled 24 slik slovenskih in evropskih slikarjev v časovnem razponu od leta 1605 do leta 1932.

Slikarske umetnine v umetnostni galeriji, kjer so razstavljena dela starejše likovne umetnosti, spremljajo dva metra visoki stripi, ti pripovedujejo zgodbe razstavljenih slik. Iz zgodbic lahko obiskovalci izvejo vse o različnih vzrokih za nastanek posamezne slike; o potovanjih slik od lastnika do lastnika; o poškodbah in različnih usodah, ki so umetniška dela doletela, preden so se znašla v galeriji, muzeju in kakšni drugi ustanovi ali pri zasebnikih, kjer jih danes razstavljajo oziroma hranijo.

Naslikane gole roke povzročile ogorčenje
Umetnino slikarke Ivane Kobilica je spremljal neprijeten občutek oziroma prevladujoče mnenje tedanjega časa, da je golota - čeprav le gole roke - v umetnosti povsem nespremenljiva. Tako je sliko ocenil tudi kritik Jeran, ki je sicer pohvalil znanje slikarke Kobilica, a menil, da slika prikazuje preveč golote. V svoji strokovni oceni v Zgodnji danici je tako zapisal: "/.../ Sicer pa je odveč golih rok. Slikarji morajo vseskozi na to gledati, da so moralisti za občinstvo, ne pa vabljivci v zapeljive zanke /.../." To in druge anekdote iz življenja Ivane Kobilica in drugih del razstavljenih slikarjev bodo obiskovalci razbrali iz svojevrstnih humornih ilustracij z besedilom. Stripi so delo Matjaža Schmidta.