Grafične mape pomenijo svojevrsten umetniški in tudi umetnostnozgodovinski dosežek, saj prikazujejo razvoj grafičnih tehnik in njihovo vpetost v kontekst sodobnega ustvarjanja. Na sliki: Šejla Kamerić, Frei, 2005, dvobarvni ofsetni tisk. Foto: MGLC
Grafične mape pomenijo svojevrsten umetniški in tudi umetnostnozgodovinski dosežek, saj prikazujejo razvoj grafičnih tehnik in njihovo vpetost v kontekst sodobnega ustvarjanja. Na sliki: Šejla Kamerić, Frei, 2005, dvobarvni ofsetni tisk. Foto: MGLC

Grafične mape ponujajo vpogled v delo umetnikov različnih generacijskih in geografskih okolij ter tako rušijo meje in spodbujajo nadaljnjo komunikacijo in ustvarjalne možnosti, kar reproducirana in distribuirana umetnost tudi prinaša.

60 znanih umetnikov
Na postavitvi Kvartet - štirje bienali v zrcalu grafičnih listov je na ogled prek 80 grafičnih del 60 uveljavljenih umetnikov s celega sveta, ki zrcalijo razvoj umetnosti zadnjih dveh desetletij. Na najstarejši grafični mapi preberemo letnico 1985, prihaja pa z bienala v Hamburgu, sledi mapa sydneyjskega bienala iz leta 1990, carigrajskega iz leta 1995 in bienala na Cetinju iz leta 2005.

Pod dela grafične mape hamburškega bienala se podpisujejo Joseph Beuys, KP Brehmer, John Cage, Robert Filliou, Nam June Paik, Andre Thomkins, Lawrence Weiner in Emmett Williams. V grafični mapi bienala v Sydneyju so zastopani umetniki Dennis Adams, Barbara Bloom, KP Brehmer, Janet Burchill, John Cage, Tony Cragg, Rosalie Gascoigne, Richard Hamilton, Ilya Kabakov, Allan Kaprow, Bjorn Norgaard, Nam June Paik in še nekateri.

V mapi bienala v Carigradu najdemo dela Rebecce Horn, Alfreda Jaara, Ilye Kabakova, Pera Kirkebyja, Olafa Metzela, Tatsua Miyajime, Rosemarie Trockel, Kena Unswortha, Lawrencea Weinerja in drugih. Grafična mapa s Cetinja pa prinaša imena, kot so Marina Abramović, Nevin Aladag, Halil Altindere, Maja Bajević, Lučezar Bojadžiev, Danica Dakić, Braco Dimitrijević, Ayse Erkmen, Jakup Ferri, Mona Hatoum, Edi Hila, Irwin, Sanja Iveković, Šejla Kamerić, Vlado Martek, Marjetica Potrč, Anri Sala, Milica Tomić in druga.

Iz ene najpomembnejših zbirk grafičnih del
Razstavo so pripravili v sodelovanju z založbo in galerijo Edition Block iz Berlina, ki jo je leta 1966 ustanovil Rene Block, tudi kustos razstave v MGLC-ju. Danes hranijo v galeriji eno najpomembnejših zbirk grafičnih del in multiplov sodobne umetnosti. Med njimi so dela Josepha Beuysa, Marcela Broodthaersa, Johna Cagea, Richarda Hamiltona in drugih. René Block bo po razstavi popeljal na javnem vodstvu v petek, 22. januarja, ob 11. uri.