Ko je lani septembra zagorelo v samostanskem kompleksu Sveti Jovan Bigorski v zahodni Makedoniji, je v ognju izginilo več sto za cerkveno zgodovino zelo pomembnih rokopisov, z njimi vred pa tudi knjižnica s freskami. Na srečo je gasilcem in članom samostana uspelo rešiti cerkev iz 11. stoletja in zbirko ikon. Čeprav se je ohranila tudi 'temeljna' ikona Janeza Krstnika, ki naj bi imela čudežno moč in najdba katere je bila tudi povod za gradnjo samostana, je požar pomenil izredno izgubo za Makedonsko pravoslavno cerkev, za makedonsko zgodovino in tudi za cerkveno zgodovino vse jugovzhodne Evrope. Zato je Unesco tudi že nakazal nekaj manj kot 37.000 evrov kot pomoč pri obnovi samostana, makedonska vlada pa je za rekonstrukcijo samostana namenila okoli 300.000 evrov.

Najvišje makedonsko mesto, kjer naj bi ljudje hodili oblečeni kot leta 1903
Unesco je s 36.000 evri podprl tudi projekt Kruševo etnomesto oziroma razvoj planinskega mesta Kruševo v živi kulturni spomenik. Kruševo je pravzaprav že zdaj živi muzej, saj so slikovitost tega najvišjega mesta v Makedoniji - leži na nadmorski višini 1350 metrov - načrtno ohranjali že njegovi prebivalci, ki so do danes sodobne objekte gradili po vzoru starejših zgradb. Kruševo je znamenito tudi kot kraj izbruha ilindenskega upora proti Turkom, s katerim so se Makedonci leta 1903 poskušali izviti iz turške oblasti. Takrat je bila v Kruševu začasno razglašena tudi Kruševska republika. Cilj projekta Kruševo etnomesto je, da bi bilo Kruševo videti kot okoli leta 1903 in da bi tudi ljudje naokoli hodili oblečeni kot makedonski revolucionarji in kot Turki. Kruševo naj bi tako v nekaj letih postala glavna turistična atrakcija v Makedoniji.