Husein Šakanović je v Slovenijo prišel pred devetimi leti in sam zase pravi, da je delavec, ki v stand up komedijo hodi »na fuš«. Svoj prihod v Slovenijo ima za klasično bosansko zgodbo: "V Bosni je vse lepo, dokler si otrok, ko pa si enkrat polnoleten, te oče pelje ven iz hiše, obrne proti Sloveniji, te brcne in reče 'Tam je kruh, sin moj! Dovolj je bilo! Ne morem več hraniti obeh, tebe in psa. Pojdi!'"

S to šalo, v kateri lahko prepoznamo značilen bosanski humor zbijanja šal na lasten račun, običajno odpre svoje nastope. Seveda smo ga takoj vprašali, kakšen je delavski kruh oziroma delavska malica v Sloveniji? "15 dekagramov salame, dve rezini sira, kakšna večja žemlja in jogurt. - Kaj pa kosilo? – Saj to je kosilo, to je vse. Do večerje nimaš več nič," odgovori v šali.

Kaj pa plača?
Pri nas je do zdaj zamenjal že osem delodajalcev, s področja gradbeništva in montaže. Na vprašanje, ali mu kateri v tej splošni krizi dolguje kakšno plačo, najprej sarkastično odkimava z glavo, nato pa pove: "Seveda! Poglejte, tako se dela. Zato pa menjaš firme, ko vidiš, da začne delodajalec zavlačevati s plačo, ugotoviš, da to nima več nobenega smisla. In potem greš k drugemu delodajalcu, ki te nekaj časa plačuje. In ko še on začne zavlačevati, potem greš k tretjemu, ki te spet nekaj časa plačuje. Iz meseca v mesec se boriš, da na koncu meseca prideš na ničlo."

Delavske želje
Naporen delovnik ga vedno bolj ovira pri tem, da bi pogosteje nastopal na odrih po Sloveniji. Tako ga imamo le redkokdaj še možnost videti in slišati, kako zgodbe iz svojega delavskega vsakdana podaja na malo naiven, a izredno iskren in humoren način. Med drugim ima tudi zato za novo leto popolnoma praktično željo. "Rad bi delal samo osem ur na dan, če bi se le dalo." A preveč optimizma si ne dovoli, saj smo, kot pravi, daleč od normalnih delovnih urnikov: "Časi so taki, da če hočemo preživeti, moramo delati več."

Po "južnjaško" bolj smešno
Dušan Tomić Dule prihaja z ljubljanskih Novih Fužin. Vprašali smo ga, ali je južnjaško poreklo lahko prednost v stand up komediji na Slovenskem? "Gotovo so kakšne stvari bolj smešne, ko jih posreduješ na določen 'južnjaški' način. Hkrati pa to prinaša tudi neke negativne posledice, mogoče te kakšno občinstvo prehitro vzame za malo bolj 'neumnega', na prvo žogo, klišejskega. Mislim, da je to treba vzeti tako, kot je, in izkoristiti sebi v prid po najboljših močeh," nam odgovori. Na vprašanje, kakšni so zaslužki v stand up komediji, pa Dule odgovarja: "Samo dva komika v Sloveniji imata BMW-ja ali pa Audija. Ostali smo bolj na kolesih, rolkah, LPP-avtobusih …"

Miklavž ni matevž
Navdih za svoje nastope večinoma črpa iz večkulturne okolice, v kateri živi. Med pogovorom o veselem decembru se tako hitro spomni anekdote, povezane z Miklavžem: "Tovarišica je v šoli rekla 'Jutri bo Miklavž' in en sošolec je vprašal 'A za kosilo?', nakar so ga drugi sošolci poučili, da Miklavž ni matevž, ki so ga pogosto jedli v šolski jedilnici."

Dule o stricu v Frankfurtu
Prav Miklavža se je Tomić kot otrok še posebej veselil, saj je naznanjal prihod številnih zaporednih praznikov. Pri Tomićevih doma so imeli v skladu s srbsko pravoslavno tradicijo družinsko slavo ravno na dan svetega Nikolaja, 19. decembra. Tako je imel Dule Miklavža dvakrat in podobno je bilo z božičem in novim letom. Tomić v šali komentira: "Veliko božičev in novih let je bilo. Kot otrok sem se malo spraševal, od kod naenkrat vsi ti prazniki. Ne da bi imel kaj proti, ampak malo čudno je bilo. Morda, če bi bil oče še na pol musliman, bi imel še dva bajrama, pa denimo strica v Frankfurtu, ki bi mi pošiljal sto mark za bajram, to bi bilo pa sploh super!" Za leto 2016 nam Dušan Tomić Dule želi čim več smeha, zdravja, dobro obloženih miz, srčnih in ljubečih medsebojnih odnosov: "In pa čim manj petard!"

Komiki po rodu z juga
V Sloveniji imamo precej komikov, ki so se v Slovenijo priselili ali pa so se sem priselili njihovi starši. Poleg že omenjenih so tu še Denis Avdić, Perica Jerković, Ranko Babić, Miki Bubulj, Mirza Tvrtković, Mladen Pahović, Stefan Šumanac - Šumi in še nekateri. Stand up komedija je značilna po tem, da nastopajoči na odru ne igra koga drugega, ampak nastopa kot on sam in pripoveduje svoje zgodbe. Omenjene komike tako v vsebinskem smislu povezuje tudi refleksija na svoj položaj v družbi oziroma njihov pogled na odnos družbe do "južnjakov/čefurjev/Bosancev", ki je skozi različne šale in pristope pogosto prisoten v njihovih nastopih.

Ko resnica boli, se z njo pošali
V domovini stand up komedije, v ZDA, je ta zvrst komedije še posebej priljubljena med pripadniki različnih manjšinskih skupnosti. Roger Cohen in Ryan Richards v svojem članku When the Truth Hurts, Tell a Joke: Why America Needs Its Comedians (Ko resnica boli, se z njo pošali: Zakaj Amerika potrebuje svoje komike) ugotavljata, da se: "Pod površino humorja skrivajo številne plasti družbene kritike, povezane z rasnimi odnosi v ZDA. Dobri komiki igrajo pomembno vlogo v družbi s tem, da ji nastavljajo ogledalo in nas silijo, da pogledamo resnici v oči, čeprav bi se najraje ozrli drugam. Za manjšinske skupnosti humor ravno tako služi kot orodje za nevtralizacijo naboja, ki ga imajo stereotipi, ki onemogočajo njihovo enakovredno vključitev v družbo. Stand up komiki lahko podajo družbeno kritiko in tudi sprožijo spremembe, ko pri občinstvu izzovejo občutek, da si želijo slišati več."

Smeh omogoča komunikacijo
Slovenske resnice o odnosih med večino in manjšinskimi skupnostmi zagotovo niso tako boleče kot ameriške, a kar ugotavljata Roger in Richards velja tudi pri nas. Tudi pri nas stereotipi in predsodki do tistih, ki jih imamo za drugačne, pogosto onemogočajo njihovo enakovredno vključitev v družbo. Kakovostno zbijanje šal ob teh vprašanjih lahko vzpostavi stik in komunikacijo med ljudmi oziroma med manjšino in večino. V psihologiji na splošno velja, da smeh odpira vrata za medsebojno komunikacijo.

Glas marginaliziranih
Ravno stand up komedija pa je verjetno najbolj vključujoča oblika gledališkega udejstvovanja, saj lahko ob tako imenovanih 'odprtih mikrofonih' na različnih prizoriščih v Sloveniji vsakdo pride na oder preizkusit svoje šale in hkrati podat svoje sporočilo. Tako je tudi gradbeni delavec iz Bosne, kot je Husein Šakanović, na odru enako dobrodošel kot njegovi precej bolj znani kolegi. Kot pravi Dušan Tomić Dule: "V komediji je pomembno, da si smešen, pa naj bo to kot južnjak ali kot Slovenec. Če si smešen, te nekdo mora spoštovati."

Provokativno, a ne žaljivo
Seveda je posebno vprašanje, kaj je komu smešno. Tu je s humorjem podobno kot z glasbo. Vsakdo ima svoj okus. Na splošno lahko zaključimo, da je pomembno, da so šale dobro domišljene in da tudi, če so provokativne in načenjajo pereča družbena vprašanja, uspejo občinstvo nasmejati in ne užaliti.