Izbor Layerjevih del in slik njegove delavnice so na ogled postavili v Galeriji mestne hiše v Kranju.

Izbor slik kranjskega poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja si lahko na razstavi, ki jo je v Galeriji Mestne hiše v Kranju pripravil Gorenjski muzej, ogledate do 19. aprila. Predstavljajo del obsežnega opusa umetnika in njegove delavnice, ki je s slikami za cerkvene naročnike segla tudi zunaj gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko, Koroško, celo na Hrvaško, Tirolsko in Salzburško. Opus obsega oltarne slike in druge nabožne podobe, bandere in slike za križev pot. Layer velja za zadnjega baročnega oz. poznobaročnega slikarja na področju današnje Slovenije ter prvega po zavesti kranjskega umetnika.

Skupno je na ogled 25 slik, od teh lahko avtor razstave Damir Globočnik z gotovostjo potrdi, da so res Layerjeve tri slike, preostalih 22 pa je delo njegove delavnice.

Leopold Layer se je rodil 20. novembra 1752 slikarju Marku Layerju in Ani Mariji, rojeni Wohlgemut. Izučil se je v domači slikarski delavnici na podlagi risanih in tiskanih predlog ter očetovih delavniških risb. Po smrti očeta je prevzel vodenje delavnice, v kateri sta mu pomagala mlajša brata Valentin in Anton.

Do približno leta 1783 je ustvarjal pod očetovim vplivom in vplivi Valentina Metzingerja ter Antona Cebeja. V naslednjem desetletju so se začeli uveljavljati vplivi slavnega Johanna Martina Schmidta, po mestu Krems ob Donavi imenovanega Kremser-Schmidt, tedaj najboljšega avstrijskega slikarja v olju, ki je izdelal več slik tudi za slovenske cerkve.

Kremser-Schmidtov vpliv je v Layerjevem delu prevladal v letih 1795–1800. Kot so navedli pri muzeju, lahko na Layerjevih slikah zasledimo Kremser-Schmidtove kompozicijske rešitve in značilne odmeve svetlobnega poigravanja, ki do neke mere razkraja telesnost upodobljenih motivov.

V zadnjem ustvarjalnem obdobju po letu 1810 je Layer različne poznobaročne, rokokojske in klasicistične vplive prepojil z lastnimi potezami ter ustvaril dovolj individualen in prepoznaven slikarski izraz. Z meščanskimi portreti in avtoportreti ter realističnimi utrinki na nabožnih kompozicijah je že napovedoval realistično 19. stoletje. V zrelem obdobju se je ukvarjal tudi s fresko slikarstvom. Marijo Pomagaj na Brezjah, znano tudi Brezjansko Marijo, je naslikal leta 1814, leta 1815 pa poslikal kupolo in stene prezbiterija župnijske cerkve v Tržiču.

Leopold Layer je umrl 12. aprila 1828 v svoji hiši v Kranju. Slikarsko obrt je nadaljeval Layerjev posinovljenec Jožef Egartner in za njim njegov sin Jožef Egartner mlajši. Med Layerjeve naslednike in učence se uvrščajo tudi člani družine Götzl in Franc Bizjak iz Kranja, podobar in pozlatar Jakob Mikše iz Cerknice ter slikar in podobar Matej Goričnik iz Radovljice.