Berlinska izpostava nemške stranke Alternativa za Nemčijo (Alternative für Deutschland - AfD), torej stranke, katere osnovno poslanstvo je protipriseljenska politika, je na svojih plakatih, s katerimi nagovarja volivce za prihajajoče evropske volitve, uporabila upodobitev s platna francoskega slikarja Jean-Léona Gérôma (1824–1904).

Slika Suženjska tržnica iz leta 1866 upodablja svetlopolto golo žensko, obdano s skupino moških. Eden izmed njih – z delno zakritim obrazom in pokrit s turbanom –, pravzaprav njen prihodnji kupec, s prstom preverja stanje njenega zobovja, kar je (bila) ena izmed standardnih praks preverjanja zdravstvenega stanja potencialnih sužnjev.

Da "Evropa ne bo postala Evrabija"
Muzej Umetniški inštitut Clark iz Williamstowna v ameriški zvezni državi Massachusetts, v lastni katerega je to platno iz leta 1866, je pozval afdjevce, naj prenehajo uporabljati to umetnino za svojo kampanjo, saj ga uporabljajo za svoje neposredno ksenofobno sporočilo. Plakati s to upodobitvijo na velikih oglasnih panojih po Berlinu volivce nagovarjajo, naj izberejo stranko, ki bo poskrbela, da "Evropa ne bo postala Evrabija".

"Odločno obsojamo uporabo slike za podpiraje politične naravnanosti AfD-ja, pisali smo jim, naj prenehajo s tem in se ji odrečejo," je po pisanju Deutsche Welle dejal direktor muzeja Olivier Meslay. "Ostro nasprotujemo uporabi tega dela za podpiranje katere koli politične agende. AfD-ju Berlin nismo posredovali te umetnine," je še dodal. Ob tem je poudaril, da je umetnina sicer v javni domeni, tako da "ne obstajajo kake avtorske pravice ali dovoljenja, ki bi nam omogočala, da nadzorujemo, kako je delo uporabljeno. Apeliramo lahko zgolj na omiko AfD-ja Berlin."

Hkratno dehumaniziranje ženske in obsoje eksotičnih trgovcev
Glede prizora na sliki Jean-Léona Gérôma, ki je sicer veliko potoval po Egiptu in velja za vodilnega zagovornika orientalizma, je zanimivo dejstvo, da je kljub navedenemu le malo verjetno, da je kadar koli obiskal suženjski trg. Umetnostna zgodovinarka Linda Nochlin je v članku iz leta 1983 zapisala, da se je slikar opiral na "neomajno Drugost likov v svoji pripovedi," navaja The Art Newspaper. Gre seveda za pripoved, ki je pomagala utrditi evropski imperializem.

Gérômova upodobitev tako istočasno dehumanizira žensko in obsoja eksotične trgovce, ki jo izkoriščajo – s tem pa lahko moškemu zahodnjaškemu občinstvu (19. stoletja) vzbuja hkratni občutek nadrejenosti in erotičnega vznemirjenja, še meni umetnostna zgodovinarka.

Plakati so del širše kampanje stranke AfD, ki so jo naslovili Učenje iz evropske zgodovine, ki vključuje več zgodovinskih slik umetnikov, kot sta Pieter Brueghel starejši in Giuseppe Arcimboldo, pospremljenih s provokativnimi besedili, uperjenimi proti priseljencem, okoljevarstvenikom in bruseljski nomenklaturi.