Kot celotno človeštvo je namreč postavljen pred vrh človeškega absurda in neizpodbiten bridki konec.

Samo še vprašanje časa ostaja in tolažimo se le z iskanjem odgovora na to, koliko generacij nam ostaja do tega tragičnega, a zasluženega konca. "Ob vsem tehnološkem razvoju in navideznem intelektualnem napredku smo usposobili le močnejša orožja za podpihovanje sovraštva, s katerimi smo že dolgo sposobni uničiti Zemljo. To bomo, ni se treba sprenevedati, tudi storili," je ob razstavi zapisala kustosinja Nina Jeza.

Umetniški izraz Tomaža Sahernika oziroma Toma Saimoa je spontan in impulziven, kar se pri samih delih kaže zlasti v izboru palete in naključnosti formatov. "Njegova postavitev zajema nekakšen 'umetni realizem' našega obstoja, s katerim smo dosegli vrh človeškega absurda in ga prignali tako daleč, da vprašanje 'Kdo smo in kam gremo?' naenkrat ne zveni več domače. Še več. Sodobna resničnost, ki je postala črnogleda, se s svetovnimi katastrofami in človekovim vsesplošnim izkoriščanjem, ki sta na rob propada prignala tako naravo kot tudi njeno bistveno kreacijo, torej živa bitja, še naprej ukvarja hipokritično, oholo, dobesedno zavržno," še piše.
Spontanosti umetnika, ki se v Hladilnici s pregledom umetniških del od študija do danes prvič predstavlja samostojno, ustreza tudi sam koncept spontano vzniklega odprtja z naslovom Ali sem umetnik? / Am I an Artist?, ki pa vsej naključnosti tovrstnega pop-up fenomena navkljub ohranja substancialnost formalne umetniške razstave.

Predstavitev Toma Saimoa se na neki način izkaže za simbolično, ko spoznamo, da nam umetnik v resnici odpira vrata svojega ateljeja. Ta nadomesti razstaviščni prostor, pregledna postavitev pa omogoči formo. Vsebina, ki umetnika v resnici primarno zanima, se spretno zakamuflira v vprašanje, ki si ga postavlja ne le vsak umetnik, temveč tudi obiskovalec galerije – ali je torej Tom Saimo umetnik?

Vprašanje zastavlja ob razstavnem konceptu, ki seveda ni nekaj novega, pač pa je vzniknil več kot desetletje nazaj v New Yorku. Razlog za razvoj ideje pop-up razstav ostaja enak kot ob njeni prvi uresničitvi – pomanjkanje prostora za razstavljanje umetniških del. Pop-up postavitve omogočajo obiskovalcu obogateno izkušnjo, saj ga spodbujajo k pristni interakciji z umetninami, omogočajo neposredni stik ne le z umetnikom in njegovim delom, temveč tudi s prostorom, v katerem ustvarja, in časom, ki ga koncipira na artistični, vsakič neponovljiv način. Naključna "vzniklost reprezentacije" dopušča celo svojevrstno javno kuriranje, torej dejanski premik forme in s tem vsebine, kjer umetniško delo zares postane odvisno od uporabniške izkušnje, razmišlja Nina Jeza.

Tomaž Sahernik a.k.a. Tom Saimo je leta 2016 zaključil študij likovne pedagogike na Univerzi v Mariboru pod mentorstvom profesorice in priznane slovenske slikarke Anke Krašna. Že petnajst let deluje tudi kot zdravstveni tehnik. Kot pravi zase, rad pomaga ljudem v nesreči – to ga posebej dopolnjuje, saj si s tem "čisti karmo".