Dosežki Andreja Medveda so preobsežni, da bi jih lahko vse omenili na enem večeru, je dejal Marko Košan ob predstavitvi nagrajenca. In čeprav vanjo ni bilo mogoče vključiti čisto vsega, s čimer je Medved pomembno prispeval k slovenski likovni kritiki, je bila ta tudi okleščena utemeljitev impresivno bogata. Andrej Medved je vsestranski ustvarjalec, ki na več področjih vpliva na razvoj in na presežnost likovne, književne ter nasploh mišljenjske kulture, tokrat pa se v prvi vrsti priklanjajo njegovemu kritiškemu in likovnoteoretskemu prispevku, s katerim se je zapisal med najpomembnejša imena stroke, ne le v svojem času, temveč v zgodovino likovno-kritiškega pisanja na Slovenskem nasploh, smo slišali v utemeljitvi.

Kritik, ki je utemeljil aktualne poglede na sodobno slovensko likovno produkcijo
Kurator, likovni kritik, filozof, pesnik in umetnostni zgodovinar Medved je že kot študent prevzel urednikovanje študentskega časopisa Tribuna in revije Problemi. Poezijo, eseje in razprave o filozofiji, literaturi, estetiki in umetnostni teoriji je od takrat do danes objavljal v Tribuni, Problemih, Dialogih, Sintezi, Novi reviji, Naših Razgledih in dnevnem časopisju. Ob tem prevaja iz nemščine in francoščine, predvsem poezijo ter filozofske in literarne študije.
Kot kustos in dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij je pripravil več kot 500 razstav slovenske, jugoslovanske in tuje umetnosti. Vzporedno z razstavami je v svoji ustanovi spodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Obenem je z razstavami zunaj matične hiše utemeljil aktualne poglede na sodobno slovensko likovno produkcijo takoj po osamosvojitvi.

Izjemno pomembno je tudi njegovo publicistično delo, njegov rezime v Cobissu obsega 972 enot. Izdal je 36 zbirk izvirne poezije, za katere je prejel vrsto nagrad. Objavil je več monografskih študij s področja likovne umetnosti, ocene, kritike in krajše eseje je prav tako zaokrožil v knjižnih izdajah. Je tudi urednik edicij Hyperion in Artes.

Tomislav Vignjević za delo, s katerim je postavil zelo visoke standarde
Dobitnik nagrade kritiško pero za likovno kritiko in kuratorstvo Tomislav Vignjević je sicer nagrajen predvsem za delo zadnjih let, pa vendar je njegovo delo tako na področju likovne kritike, vrednotenja in predstavitve sodobne umetnosti kot starejšega likovnega ustvarjanja dragoceno že več desetletij. Kot piše v utemeljitvi, je z objavami v zadnjem obdobju, za katero mu podeljujejo nagrado, postavil zelo visoke standarde, ki so lahko za vzor tehtnega kritiškega pisanja na način natančne strokovne eksegeze, nemara nekoliko manj v smislu polemičnosti, vendar z močjo navdihujoče eruditske razgledanosti.

Vignjević je od leta 2017 višji znanstveni sodelavec Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, kjer je zaposlen. Od študijskega leta 2013/14 dalje je tudi zunanji sodelavec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer na magistrski stopnji predava predmet Teorije modernističnega in sodobnega kiparstva.

Od leta 1985 je kuriral več temeljnih tematskih razstav slovenske umetnosti. Bil je koordinator projekta Gotika v Sloveniji. Od leta 2000 je redno objavljal likovne kritike v nekaterih osrednjih slovenskih revijah. Njegova bibliografija obsega več kot 500 enot.

Kritika, ki jo odlikuje prepričljiv aparat subjektivnega vrednotenja
Za mlado kritičarko je nagrajena likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Sara Nuša Golob Grabner. Nagrajenka v Mariboru končuje magistrski študij umetnostne zgodovine ter angleške književnosti in jezika. Kot kuratorka sodeluje z Galerijo Media Nox in Mladinskim kulturnim centrom Maribor ter galerijo EPEKA, od leta 2020 je "hišna" kustosinja Fotogalerije Stolp v Mariboru. Letos je v sodelovanju z Galerijo Tkalka in časopisom Večer v Mariboru zasnovala mentorski program Mladi kritik, ki ga tudi vodi. Kritiška besedila in recenzije razstavnih projektov objavlja v časopisu Večer, Umetnostni kroniki in rubriki V očesu časopisa Delo. Kot še preberemo, suverene ocene razstav izpod njenega mladega kritiškega peresa odlikuje prepričljiv aparat subjektivnega vrednotenja, ki izhaja iz njene lastne, sicer sorazmerno kratke, a bogate kuratorske prakse, pri čemer se ne izogiba niti polemičnemu tonu, za katerega smo še ne tako davno, zlasti v slovenskem kulturnem prostoru, menili, da je vsaj na področju vizualnih umetnosti tako rekoč zamrl.

Slovensko društvo likovnih kritikov nagrade podeli ob vsakoletnem srečanju, ki je potekalo v Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, na katerem so potegnili tudi črto pod delovanjem društva v zadnjem letu in predstavili, kaj prihaja. Pred podelitvijo je zbrane nagovorila lanska dobitnica kritiškega peresa za življenjsko delo likovna kritičarka, kuratorka in umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek Prosenc, ki je spregovorila predvsem o izzivih sodobnega časa, ki ne navdaja z optimizmom.