Člani murskosoboškega fotokluba, ki deluje že 22 let, vsako leto pripravijo več razstav na različne tematike. Zaradi razmer, povezanih s preprečevanjem širjenja okužb s covidom-19, je te dni na ogled šele druga klubska razstava. Posvečena je arhitekturni fotografiji. "Arhitekturna fotografija je področje fotografske umetnosti, ki naj bi prikazovala arhitekturno značilnost neke zgradbe. Bodisi notranjosti, zunanjosti, lahko iz različnih perspektiv. Lahko so kontrasti, tudi značilnosti posameznih držav s poudarkom na njihovih arhitekturnih značilnostih. Seveda z vsemi likovnimi značilnostmi fotografije. Nekatere fotografije na razstavi so res izjemne. Arhitekturna fotografija ima izjemno moč, saj lahko prek nje ljudje doživijo neki prostor, okolje. Sicer pa je vsaka razstava namenjena tudi temu, da lahko fotografi spremljajo svoj napredek, delijo svoje izkušnje in se tudi kaj naučijo. Veseli smo, da lahko v teh nenavadnih časih z razstavo gostujemo v Pokrajinski in študijski knjižnici," je povedal predsednik društva Fotoklub Murska Sobota, Iztok Lačen.

Ste med mlajšimi člani fotokluba in ga že vrsto let tudi vodite. Danes ljudje več fotografirajo kot pred desetletji, ker je preprosto več možnosti za to. Kako pa je s podmladkom v fotoklubu? Potrkajo kdaj na vaša vrata za kakšen nasvet?
Da, pridejo. Imamo tudi kar nekaj nadobudnih članov, ki pa so zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 trenutno nekoliko manj dejavni kot sicer. Je pa res, da se je z digitalizacijo količina fotografij enormno povečala. Seveda je mogoče tudi s pametnim telefonom ustvariti zelo dobro fotografijo. Sodobni telefoni imajo namreč že kakovostne fotoaparate, ampak menim, da se nikakor ne morejo primerjati s profesionalno vrhunsko fotografsko opremo. Torej, mladim vedno rečem, da je tudi s telefonom mogoče narediti zelo dobro fotografijo. Za res kakovostno pa je treba poznati tudi temelje fotografske umetnosti. Bi pa rad poudaril, da za kakovost fotografije, ni ključna samo njena likovna vrednost, ampak mora imeti fotografija tudi sporočilno vrednost, da gledalcu nekaj sporoča. To je zelo pomembno, včasih celo bolj od vseh likovnih načel. Danes je tako, da je fotografij enostavno preveč. To vidimo tudi na svojih prenosnih telefonih, koliko je tega. Sicer tako svoje člane kot vse druge spodbujamo, da razvijajo fotografije. Tako opravijo izbor, po drugi strani pa je na papirju vseeno videti drugače.

Kako pa vi, tudi kot fotograf, spremljate prenovo mestnega središča v Murski Soboti?
Spreminjajoča se podoba mesta je vsekakor velik izziv za vsakega fotografa. Tudi zato, ker lahko primerja obdobja. Ko danes gledamo na primer Kološeve fotografije mesta nekoč in jih primerjamo z današnjo podobo mesta, to pri marsikom vzbudi nostalgijo, mlajšim generacijam pa je tako dana možnost, da spoznajo preteklost mesta. Nove zgradbe pa dajejo mestu pridih sodobnosti, sam pa zagovarjam to, da je treba ohranjati kulturne spomenike in zgradbe. Ob tem naj omenim, da se je naše društvo pred kratkim preselilo v zgradbo nekdanjega centra za socialno delo. Država je poslopje brezplačno prenesla na Mestno občino Murska Sobota, ta pa je v njem uredila Medgeneracijsko središče za razvoj podjetništva in društvenih dejavnosti. V štirih letih pa naj bi zgradbo v celoti prenovili. To se mi zdi dobro. In če se vrnem nazaj, arhitekturno spreminjanje mesta je za fotografa izziv tudi zato, ker lahko v objektiv ujame trenutek časa. To pomeni, da posname fotografijo tako, kot je več ne bo mogoče. Spomnim se primera v Beltincih, ko so zaradi gradnje Doma Janka Škrabana podrli nekaj zgradb. Našemu članu pa je ravno takrat uspelo fotografirati tamkajšnjo cerkev tako, kot je ne bo mogel nihče več, saj je zdaj območje znova pozidano.

Letos načrtujemo še dve razstavi, če nam bodo seveda epidemiološke razmere naklonjene. Oktobra načrtujemo razstavo na temo nočne fotografije. Decembra bomo po tradiciji pripravili pregledno razstavo. Tematika za zadnjo razstavo bo prosta, tako da vsak član lahko odda fotografijo, ki mu je v tem letu najbolje uspela. Letos je na žalost – ali pa na srečo – pač tako, da ima marsikdo več časa za ta svoj hobi. Moram pa se tudi pohvaliti, da je kar nekaj naših članov že prijelo visoka mednarodna priznanja za svoje dosežke. Sicer pa se povezujemo tudi s kluboma v Lendavi in Gornji Radgoni ter čez mejo na Hrvaškem in Madžarskem. Tega je zdaj zaradi epidemioloških razmer seveda manj. A upamo na boljše čase.

Razstave v Pomurju

Ljubitelji fotografske umetnosti si te dni v Pomurju lahko ogledajo več razstav. Na ploščadi Martina Luthra v Murski Soboti so na ogled podobe Murske Sobote, kot jih je v fotografski objektiv zajel priznani murskosoboški in slovenski fotograf Jože Kološa – Kološ, ki bi prihodnji mesec praznoval 100. rojstni dan. Na gradu Negova (kjer je tudi fotografsko središče Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP) je do konca avgusta na ogled razstava Jureta Kravanje z naslovom Zemljin vid, do konca oktobra sta na ogled razstavi Vinka Skaleta (Korenine) in turškega fotografa Rehe Bilirja (Pusti ljubezni, naj bo!), od petega septembra pa bo na ogled Življenje na Arktiki, fotografa Eugenia Fienija. V muzeju meščanstva v Lendavi razstavlja Igor Ternar (Videti nevidno), v Sinagogi Lendava pa bo do srede oktobra na ogled mini retrospektiva letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo Stojana Kerblerja.