Policija je v decembru v Hostomelu pri Kijevu aretirala osmerico, ki je poskušala s stavbe izrezati Banksyjevo stensko poslikavo. Šlo je za upodobitev ženske v domači halji z navijalkami v laseh, plinsko masko na obrazu in gasilno napravo v rokah.

Policisti so nesojenim tatovom stvaritev zasegli na kraju dogodka in jo odnesli s sabo. O situaciji jih je obvestil sumničavi domačin, ki je tatove povprašal o njihovem početju, pa so ga mirili s pretvezo, da so sodelavci francoske dobrodelne organizacije Neo-Eco, ki rekonstruira stanovanja Hostomela z recikliranimi materiali. Policija preiskavo še vedno vodi, mural pa je shranjen v njihovih pisarnah.

Državni tožilec je v ponedeljkovi izjavi za javnost povedal, da je bil domnevni organizator ropa že pred tem na radarju varuhov zakona. Grozi mu do 12-letna zaporna kazen.
"Umetnino je nameraval prodati in zaslužek porabiti, kot bi se mu pač zdelo," je pojasni tožilec. "Svojim sodelavcem, ki niso imeli pojma, kaj se v resnici dogaja, je zagotovil, da ima vsa potrebna dovoljenja za odstranitev poslikave."

Svoja dela vedno avtentificira sam
Banksy je na ukrajinskih tleh konec lanskega leta ustvaril več stenskih poslikav, avtorstvo pa je po vrnitvi iz države tudi sam potrdil z objavo na Instagramu. (Video je pokazal anonimnega umetnika pri delu, pa tudi pogovore z lokalci.) Poslikave je umestil predvsem okoli močno poškodovanih območij v ukrajinski prestolnici.

Kdo bo v vojni pazil na mutrale?
Neuspešna kraja umetnine, katere vrednost je bila ocenjena na 9 milijonov ukrajinskih griven (dobrih 231 tisoč evrov), je sprožila debato o tem, kaj v času ruske invazije storiti z žensko v jutranji halji, pa tudi z drugimi izrazito krhkimi umetninami.

Nekateri strokovnjaki argumentirajo, da morajo umetnine ostati tam, kjer jih je Banksy naslikal. Težava je seveda v tem, da je za večino ruševin, ki so služile kot "platno", predvideno odstranjevanje. Pri tem je treba upoštevati tudi nizke zimske temperature in potencialne učinke snega.

Postavlja se vprašanje, ali je umetnine, ki so še na zidovih, v času vojne mogoče varovati, pa tudi, ali bi jih bilo v obstreljevanem Kijevu sploh mogoče primerno razstaviti. V Kijevu namreč večino dneva preživijo brez elektrike in ogrevanja.

Organizacija Neo-Eco je že predlagala, da bi vsaj že odstranjeni mural prodali na dražbi ter sredstva porabili za obnovo Hostomela. "Banksy je majhen sončni žarek," je za britanski Guardian komentiral soustanovitelj Neo-Eca Bart Gruyaert. "Na stvari gleda na svež način, ki je privzdignjen, ne pa brutalen. Ljudje v tem delu vidijo poklon njihovemu trpljenju. Umetnost presega čas in bo imela trajno vrednost."

S stene sneto delo je trenutno še vedno v lasti policije, saj služi kot dokazno gradivo. Za zdaj še ni znano, kdaj se bo začelo sojenje. Tatovi se branijo, da so hoteli s prodajo "zbrati sredstva za ukrajinsko vojsko", tožilstvu pa bo nalogo oteževalo dejstvo, da umetnina tehnično ne pripada nikomur.

Končno odločitev o tem, ali se bo mural prodajalo ali ne, bodo sprejeli prebivalci Hostomela v posvetovanju z županom. "Odvisno je od njih. V vsakem primeru bomo spoštovali njihovo odločitev," je poudaril Gruyaert. Preden so tatovi stvari vzeli v svoje roke, so sicer v organizaciji že preučevali metode varnega odstranjevanja muralov z zidov. "Bilo so približno teden pred nami in so problem strli namesto nas."

Ukrajinska umetnica Alevtina Kakhidze je za Guardian komentirala, da je Banksyjeva gesta sprožila pomembno javno debato o pomenu umetnosti. Večina Ukrajincev je s projektom zadovoljna, ocenjuje, le nekaj lokalnih umetnikov je pokazalo "ljubosumje". Pritožbe so letele tudi na motiv gimnastičarke v Borodjanki, češ da je to sklicevanje na sovjetsko kulturo športa, in ne na izrecno ukrajinsko izročilo.

Sicer pa umetnica verjame, da debata o umetniški vrednosti Banksyjevega dela nima pretiranega smisla. "Všeč mi je njegova akcija. Pomemben je politični kontekst, situacija, dialog, ki ga je začel – in to v času, ko je težko kar koli razstavljati v galerijah, ki nimajo elektrike."