Futuristično stavbo na 15.500 kvadratnih metrih bi po načrtih zgradili v pristanišču in bi lahko že od samega začetka privabila več kot 850.000 obiskovalcev. Po poročanju španskih medijev pa je mestna vlada zavrnila lokacijo muzeja. "Projekti se morajo prilagajati mestu, in ne obratno," je povedala podžupanja Barcelone Janet Sanz iz levičarske stranke En Comun.
Domačini so se obrnili proti projektu
Načrti o ustanovitvi muzejske podružnice v Barceloni sicer niso zamrli, čeprav naj bi bili upravljavci ruskega muzeja že precej naježeni. Poleg tega se je v zadnjih tednih razvil močan odpor lokalne umetniške scene do nove muzejske stavbe.
Denar bi raje prerazporedili že obstoječim muzejem
Kritiki so prepričani, da ima Barcelona, ki se ponaša s Picassovim muzejem, Muzejem sodobne umetnosti, Mirojevim muzejem, Narodnim muzejem katalonske umetnosti, Gaudijevimi stavbami – skupaj z več kot 70 prvovrstnimi muzeji – dovolj dobrih ustanov, ki pa so v celoti premalo financirane. Po njihovem mnenju bi moralo mesto sredstva, predvidena za novogradnjo Ermitaža, vložiti v obstoječo umetniško krajino.
Po drugi strani številni verjamejo, da Barcelona ne potrebuje več turističnih atrakcij, še posebej zato, ker mesto že trpi zaradi množice obiskovalcev.
Madrid hitro pristavil lonček
Glas o negodovanju Kataloncev je segel vse do Rusije: direktor Ermitaža Mihail Pjotrovski je že nakazal, da lahko njegov muzej poišče tudi kakšno drugo lokacijo za svojo podružnico.
Po ugovorih mestne oblasti v Barceloni glede umestitve muzeja v pristanišče se je za postavitev podružnice denimo ponudil Madrid. Konservativna vlada španske prestolnice in levičarska vlada mesta Barcelona sta si namreč vse bolj konkurenčni, ko gre za pridobivanje velikih projektov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje