V svojem delu je v ospredje postavljal svoje notranje zaznavanje in ga izražal predvsem v barvi. Tako ob razstavi v UGM Kabinetu zapiše kustosinja Saša Bučan. Prav umetnikovo zapisanost barvi poudarjajo tudi v naslovu razstave – Ferdo Mayer, umetnik, zapisan barvi, ki jo odpirajo danes in bo na ogled do 27. februarja.

Ferdo Mayer se je v Mariboru rodil in v mestu preživel tudi prvih 27 let življenja. Pozneje je našel dom v Kamniku, kamor se je preselil zaradi službovanja. Pri razstavi sta tako povezali moči galeriji obeh ključnih umetnikovih mest – Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik oz. Galerijo Miha Maleš ter družino Mayer.

Ferdo Mayer (1927–1994) se je v Mariboru prvič predstavil še kot srednješolec leta 1941, nato pa s samostojno razstavo leta 1954. To je tudi leto, ko se je zaradi službovanja preselil v Kamnik.

Kot je ob razstavi zapisala Saša Bučan, sicer kustosinja v Galeriji Miha Maleš v Kamniku, se je Ferdo Mayer v svojem življenju ves čas uspel posvečati mladim, a hkrati je neprenehoma raziskoval tudi slikarstvo in razvil svoj značilni likovni jezik, ki se giblje med figuro in abstraktno pripovedjo. "Spodbude tako za realne kot tudi za simbolne kompozicije je iskal v stvarnem svetu, slikarsko tehniko pa je pogosto prilagajal značaju motivike. Še posebno v zrelem ustvarjalnem obdobju je opazno prehajanje med abstraktnim likovnim jezikom in konkretno likovno pripovedjo ter iskanje njune sinteze," še piše kustosinja.

Slikar in učitelj likovnega pouka se je rodil 8. marca 1927 v Mariboru. Po osnovni šoli se je vpisal na umetniško šolo v Gradcu. Leta 1946 je bil med prvimi študenti, ki so študij začenjali na novoustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Svoje znanje so mu predajali številni takrat uveljavljeni slikarji in profesorji, kot so France Mihelič, Božidar Jakac in Gojmir Anton Kos.

Po zaključenem študiju leta 1950 je znanje poglobil na slikarski specialki pri Gojmirju Antonu Kosu, nato pa ga je naprej predajal sprva na gimnaziji v Mariboru, kjer je poučeval risanje. Leta 1954 se je preselil v Kamnik, kjer sta z ženo najprej živela v gradu Zaprice, pozneje pa so se preselili v novo hišo v bližini tovarne Titan. Na Osnovni šoli Frana Albrehta je poučeval likovni pouk do leta 1978, ko se je popolnoma posvetil umetniški poti in pridobil status svobodnega umetnika.

Preden se je preselil v Lom pod Storžičem, je v Kamniku pustil dela, ki so kot naročila krasila velikane kamniške industrije – Eto, Svilanit in Utok. Zbirki zadnjih dveh sta danes del zbirke Medobčinskega muzeja Kamnik. Razstavljal je na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Rad se je udeleževal tudi likovnih kolonij. Leta 1987 se je iz Kamnika preselil v Lom pod Storžičem, kjer je mnogo prezgodaj tudi sklenil svoje življenje

Barva mi pomeni več kot kompozicija
Ob svojem delu je razmišljal takole: "… Barva mi pomeni več kot kompozicija. Barva mora povedati, kar vidim, čutim in hočem. Naj ne karakterizira samo zunanjosti, ampak čustvo, misel, hrepenenje, veselje in žalost, zlo in dobro. Gre za docela individualne barve posameznih značajev. Vsak človek ima svoje barve, ki ga morda označujejo bolj kot kaj drugega."