V galeriji Hiša kulture Pivka je na ogled razstava slikarke Beti Bricelj, na kateri razstavlja dela iz zadnjih let; nekatera je ustvarila prav za to priložnost. V zadnjem desetletju je Bricelj dosegla mednarodno prepoznavnost, vse več pa razstavlja tudi v Sloveniji. Razstava bo na ogled do 25. aprila.
Izhodišče za dela Beti Bricelj je mrežna struktura, iz katere z ritmiziranjem oblik, barv in svetlobe gradi različne abstraktne kompozicije, je ob razstavi zapisala kustosinja Mojca Grmek.
Izlet iz sveta kvadratov
"Razstavi sva s kustosinjo dali naslov krog = kvadrat, saj pri meni vse izhaja iz kvadrata, tudi krog je bil nekoč kvadrat in zame je še vedno. Krožnih oblik v mojem delu praktično ni. Tokrat pa izjemoma razstavljam med drugim tudi kompozicijo iz krogov," je pred odprtjem povedala Bricelj.
Na vprašanje, ali ni nikoli začutila, da bi naslikala kakšno podobo iz narave, pravi, da so bili nekoč sicer res tudi taki trenutki. A mejnik, ko je ugotovila, da bo njena pot matematično-geometričnih oblik, je prišel v zadnjem letniku Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je leta 2000 diplomirala.
Po Mondrianovih stopinjah
"Dobili smo nalogo, da naredimo poklon določenemu umetniku. Izbrala sem Pieta Mondriana in naredila hommage njegovim kompozicijam v rumeni, modri in redči barvi. Slika, ki sem jo naredila, se mi zdi še po vseh teh letih super. Takrat sem tudi zasnovala svojo lastno mrežo in moja umetnost se vseskozi poraja iz nje, čeprav se spreminja in nadgrajuje."
Leto preloma v njenem ustvarjanju je bilo 2015, ko je za seboj pustila preobilje barv in se usmerila v črno-belo kombinacijo, "ki mi daje največji možen kontrast v sliki, potem pa v nadaljnjem procesu dodajam vmesne sivine, tako nastane črno-bela slika, ki jo lahko nadgradim z barvo ali pa tudi ne".
Brez spontane improvizacije
Pravi, da pri njenih slikah ni nič naključno. "Vse je vnaprej strogo načrtovano in določeno, kompozicija slike se lahko sicer postavi na različne načine, z drugačnim ritmom, kar omogoča povsem drugo izkušnjo. Nič ni spontanega, vsa kreativnost pa se zgodi že v skicah, ki jih kdaj narišem še na roko, sicer pa uporabljam računalnik."
Njena dela nastajajo v treh smereh geometrične abstrakcije. Prva je konkretna umetnost, kjer dela nimajo nobene vsebine zunaj sebe, v drugi umetnica do določene mere ustvarja iluzijo prostora, v tretji pa na 2D-površini ustvari popolno iluzijo 3D-objekta – to je predvsem serija z naslovom FlatCube. Serija nastaja od leta 2017, ko je prvo tovrstno delo razstavila na bienalni razstavi Izvor v geometriji v Muzeju geometrične umetnosti v Dallasu v ZDA in zanj prejela 3. nagrado.
Da bi delo Bricelj, ki po priznanju v tujini vse bolj pridobiva prepoznavnost tudi v Sloveniji, še bolj približali strokovni in tudi širši javnosti, Grmek in Bricelj razmišljata o preglednem katalogu njenega dela zadnjih desetih let. "Zdi se mi, da je pravi čas za to," je za STA povedala Grmek.
Beti Bricelj (1974) je svoja dela predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Med samostojnimi v zadnjem času izstopajo Squarerism v Galeriji r8m v Kölnu (2023), Odklon od norm v ZS galeriji na Dunaju (2023) in Geodialogi v Mestni galeriji Nova Gorica, kjer je razstavljala skupaj s Sandijem Renkom (2024).
Med skupinskimi so pomembnejše Letna razstava Škotske kraljeve akademije v Edinburgu (2021), Geometrija zdaj v Muzeju Victorja Vasarelya v Budimpešti (2024) in Razširjeni vid v ljubljanski Cukrarni (2024).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje