Pod naslovom Alpi Apuan razstavlja sedem fotografij velikih formatov, ki merijo v širino tudi do tri metre. Bizjak v svoji fotografiji pogosto raziskuje meje, zapuščene in s preteklostjo zaznamovane prostore. Zanimajo ga prostori, ki so izgubili prvotno namembnost ali pa so v procesu transformacije, posegi človeka v okolje in delovanje narave, prepletanje sedanjega in preteklega.

Nič drugače ni v tokratnem ciklu, kjer fotografira opuščene apuanske kamnolome. Njegove fotografije se gibljejo med objektivnim prikazovanjem stvari in resničnosti ter poudarjanjem estetskih učinkov in specifične atmosfere.

Lovljenje nevidnega
Pri svojem delu uporablja analogno tehniko in kamero na meh. Gre za neobdelane in pogosto ponoči narejene posnetke, posnete z dolgo ekspozicijo, ki lahko traja tudi vso noč, da se v natančno premišljene kompozicije, ki so posnete iz nemalokrat zahtevnega, težko dostopnega ali celo prepovedanega kota, ujamejo svetloba, barve, oblike in detajli, ki jih oko sicer ne vidi.

Primož Bizjak se je po prvotnem študiju ekonomije in logistike prometa leta 1999 vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2005 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Luigiju Violi. Po končanem študiju v Italiji se je preselil v Madrid, pred kratkim pa se preselil v München. Svoja dela je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem, predvsem v Španiji, Sloveniji, Hrvaški in Italiji, kjer je sodeloval na 54. beneškem bienalu.

Razstava Alpi Apuane, ki jo je pripravila Irena Čerčnik, bo v Celju na ogled do konca leta. Nastala je v sodelovanju z Galerijo Gregorja Podnarja v Berlinu, ki umetnika zastopa, in v koprodukciji z Mestno galerijo Nova Gorica, kamor se postavitev seli 10. januarja prihodnje leto.