Oba francoska slikarja sodita med začetnike impresionizma, a je eden izmed njiju slogovno strukturiran in strog, drugi čuten in vesel. Milanska razstava raziskuje njuna zelo različna sloga, pa tudi vzporednice med njunima opusoma. Na ogled bo do konca letošnjega junija.

Ob 150-letnici impresionizma sta 52 del obeh slikarskih mojstrov Milanu posodila pariška muzeja Oranžerija in Orsay. Slike so iz obdobja od 70. let 19. stoletja do začetka 20. stoletja. Poleg tega sta na ogled tudi dve deli Pabla Picassa, za kateri sta bila navdih prav Cezanne in Renoir.

Renoir in Cezanne sta bila "oba del pustolovščine impresionizma, preden sta se od nje oddaljila. Cezanne se je obrnil k izjemno močnim geometrijskim strukturam, medtem ko je Renoir ohranil svoj živahni in občutljivi pridih," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnila kuratorka razstave Cecile Girardeau.

Kako na umetnost vpliva lagodno ali pa ubožno otroštvo?
V slikah se poleg tega kaže tudi osebnost obeh slikarjev, ki je bila prav tako različna. Razlog za to je iskati tudi v njunem življenjskem okolju. Cezanne je bil sin bankirja, ki mu ni bilo treba prodajati svojih umetnin, medtem ko je Renoir izhajal iz družine obubožanih obrtnikov.

"Cezanne zagotovo ni imel spontanega naravnega talenta in se je moral pridno učiti slikanja. Na drugi strani je Renoirjeva veličina sestavljena iz njegovega neizčrpnega 'joie de vivre'. Zanj je bilo življenje lepo in slikanje je bilo način, kako ga narediti še lepšega," pa je povedal sokurator razstave in umetnostni zgodovinar Stefano Zuffi.

Seveda pa so med obema slikarjema tudi številne podobnosti. "Točke shajanja in dialoga lahko bolje vidimo, če opazujemo njune teme: krajine, tihožitja, kopalci, gole figure. To so pogoste teme tako v Renoirjevem kot Cezannovem slikarstvu," pravi Zuffi.

"Na eni strani imamo Cezanna, ki v tihožitju išče osnovne geometrične strukture, vzorce," o slogu pove Cécile Girardeau. "Jabolka, na primer, ponazarja kot kroge. Idejo mize posreduje tako, da nariše pravokotnik, ki ne bo nujno raven."

"Na drugi strani je Renoir, ki je bil prav tako zelo pozoren na risanje, a daje še posebej velik poudarek na teksturo, še posebej, ko hoče ponazoriti teksturo kože."