Po dobrem letu in pol v Mestnem muzeju Ljubljana zdaj postavljajo prvo manjšo refleksijo o koronačasu. Na razstavi prikazujejo zbrana dela, ki so jih v digitalno in fizično zbirko muzeja prejeli v okviru javnega poziva “KoronaprojekT – Čim prej korono v muzej!”, ki je sledil razglasitvi epidemije lansko leto.
V muzeju so se ob lanskem začetku epidemije želeli proaktivno odzvati na dane razmere in ostati povezani s širšo lokalno skupnostjo. "Že med dogajanjem smo vedeli, da je trenutek zgodovinski. Mi vsi pa potencialni pričevalci zgodovine," so zapisali.
Koronarazstava je nastala na podlagi več kot 1500 enot. Razstava s podobami praznega mesta, tvit komentarji, na dom naročeno hrano, stanovanjskim ambientom, ki služi kot učilnica in pisarna, obiskovalca sooči s časom negotovosti in čez noč spremenjenim vsakdanom, ki nam do tedaj ni bil znan – danes pa ga že vidimo kot zgodovinskega, opisujejo v muzeju.
Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je dejal, da je pomenljiv že sam naslov Koronarazstava: Čim prej korono v muzej, ki predlaga, da se s tem korono kot pojav, ki nas je zaznamoval in nas še zaznamuje, na neki način zapre v depo. Predvsem pa so po njegovih besedah za samo razstavo pomembni ljudje, ki so jo pomagali soustvariti s tem, da so zanjo prispevali predmete, videe, fotografije, dnevniške zapise in osebna pričevanja iz obdobja nenadne ustavitve javnega življenja.
Dodal je, da je bila avtorska ekipa, ki jo sestavljajo Nejc Kovačič, Janez Polajnar in Blaž Vurnik, nenehno v stiku z ljudmi. Cel projekt je opisal kot "neke vrste lakmusov papir za to, kako preživeti hude čase, se jih morda s trpkostjo tudi spominjati, hkrati pa upati, da se nam kaj takega ne bi ponovilo". Glede na današnji porast okužb, ki nakazujejo, da epidemija še zdaleč ni mimo, pa je Peršin spomnil, da smo bili ves čas epidemije priča boljšim in slabšim trenutkom. Tako kot se epidemija nesluteno spreminja, pa bodo v prihodnje tudi sami še odprti za sprejemanje novih pričevanj.
Razstavo namenoma uvajajo tviti
Kovačič je skupaj s kustosoma Polajnarjem in Vurnikom razstavi dodal tudi širši politično-družbeni okvir: "V koronačasu je bila prepletenost političnega, družbenega ter javnega in zasebnega življenja tako močna, da tega ni bilo mogoče obiti." Razstavo po njegovih besedah namenoma uvajajo tviti, saj je v začetku epidemije potekala komunikacija predvsem po družbenih omrežjih.
Tvite raznolikih avtorjev, med katerimi so tudi vidnejši politiki, nadgrajuje nekaj predmetov, kot so denimo kvačkani koronavirus, maske z navadno elastiko, ki jih je ob začetku epidemije naročila vlada, pa gora toaletnega papirja, po katerem je bilo med zaprtjem veliko povpraševanja. Sledijo fotografije z začetka epidemije, na katerih so, denimo, ovekovečeni prazna Ljubljana, maske, vrste in razne fizične ovire.
Postavitev zaokroža dnevna soba s TV-jem
Obiskovalec nato vstopi v stanovanje. V središču je miza z računalnikom, na katerem se prikazuje izpoved noseče samske ženske, ob njem pa so še otroški zvezek in knjiga ter vrečka dostavljavca hrane. Postavitev zaokroža dnevna soba s TV-jem, na katerem se predvajajo ključni mejniki, ki so bili državljanom podani v dnevnih poročilih. Razstavo pa sklepa protestniški transparent, ki po besedah Kovačiča "nakazuje izhod iz muzeja naprej v življenje".
Razstava bo na ogled do 16. januarja 2022.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje