Vendar razstava, naslovljena Tukaj: Črni v Rembrandtovem času, ni bila namenjena le spoznavanju spregledanih umetniških del, temveč je govorila tudi o priznavanju in sprejemanju raznolikih pripadnikov v družbi določenega obdobja.

Ne le sekundarne figure in predmet stereotipov
V naboru 56 portretov, ki so jih ustvarili umetniki Rembrandtovega obdobja oziroma zlate dobe nizozemskega slikarstva, je tudi sedem njegovih stvaritev. Zanimivo je, da se je zlata doba glede upodabljanja črncev razlikovala od poznejših obdobij, ko so se stereotipi o temnopoltih močneje zasidrali v zavesti večinskega evropskega prebivalstva. Kot so zapisali v Rembrandtovi hiši, temnopolti zato takrat še niso bili upodabljani zgolj kot sekundarne figure, temveč so bili neredko tudi osrednji motiv ali pač portretiranci takratnih umetnikov.

Poleg Rembrandtovih del so bile na ogled še stvaritve imen, kot so Hendrick Heerschop, Gerrit Dou, Jasper ali Jeronimus Beckx in Cornelis van Dalen II .

Razstava je pripovedovala tudi zgodbe, ki se skrivajo za temi umetninami. Nizozemska 17. stoletja je bila intenzivno vpletena v mednarodno trgovino s sužnji, vendar je bilo hkrati prepovedano suženjstvo na njenih domačih tleh. In tako je denimo tudi v okolici amsterdamske soseske Jodenbreestraat, v kateri je prebival in ustvarjal Rembrandt, med letoma 1630 in 1660 živela manjša skupnost svobodnih črncev. Nedavne raziskave so razkrile precej neznanih dejstev o teh Afroamsterdamčanih, kakor jih med drugim imenujejo v spremnem besedilu razstave.

Spoštljivo in dostojanstveno upodobljeni temnopolti
"Dolga leta sem iskala portrete temnopoltih, kot sem jaz. Zagotovo je moralo obstajati kaj več kot zgolj stereotipne podobe služabnikov in zasužnjenih ljudi ali pa pač karikature? V Rembrandtovem času sem našla alternativo: portreti temnopoltih, ki so upodobljeni s spoštovanjem in dostojanstveno," je zapisala gostujoča kustosinja Stephanie Archangel. Ta dela so po besedah direktorice Lidewij de Koekkoek "presunljiva izjava o prisotnosti in zastopanosti temnopoltih na Nizozemskem, o boljšem vpogledu in obstoječih belih lisah, o glasu in spreminjanju podobe".

Mojstrovi sosedje kot modeli
Po pisanju muzeja je bilo tolikšno Rembrandtovo zanimanje za temnopolte v 17. stoletju vendarle precej nenavadno. Pojavijo se na vsaj desetih njegovih slikah, šestih jedkanicah in šestih risbah. Običajno so sicer res sekundarne figure, na jedkanici iz leta 1630 pa je denimo upodobljena mlada temnopolta portretiranka.

Rembrandt je to delo ustvaril, ko je živel še v Leidnu. Mladenkine obrazne poteze sicer kažejo, da je bila Afričanka, vendar Rembrandt takrat še ni bil tako vešč upodabljanja temne polti. S tem vidikom je imel več uspeha pozneje, ko je že živel v Amsterdamu. Njegovi poznejši portreti so pogosto natančni prikazi življenja in zdi se verjetno, da je umetnik dejansko angažiral svoje sosede kot modele za svoje stvaritve.

V Rembrandtovi hiši so naboru upodobitev temnopoltih ljudi, ki so nastale v 17. stoletju, pritaknili še dela desetih priznanih sodobnih umetnikov, kot so Iris Kensmil, Iriee Zamble in Charl Landvreugd.

Foto: Rembrandtova hiša/Mike Bink.