Tematiko bodo prikazali s stotimi deli – slikami, kipi, fotografijami, filmi, knjigami, dnevniki, pismi in drugimi dokumenti.
Španski umetnik Salvador Dalí se je prvič in tudi edinič s svojim idolom, psihoanalitikom Sigmundom Freudom, srečal 19. julija 1938 v Londonu. Vendar so Dalijeva velika pričakovanja ostala neizpolnjena. Njegova ambiciozna želja, da bi Freud priznal njegovo paranoično-kritično metodo z znanstvenega vidika, se ni uresničila. Pozneje je bil ustanovitelj psihoanalize bolj navdušen, kot je pričakoval, in se nagibal k ponovnemu razmisleku o svojem dotlej distanciranem odnosu do nadrealizma.
Kot piše na spletni strani muzeja, je bilo za mladega umetnika branje razlage sanj eno najpomembnejših odkritij v njegovem življenju. V Freudovih spisih je našel ključ do skritih strahov, želja in obsesij, ki so ga spremljali od otroštva. Pod tem vplivom je od leta 1926 raziskoval poetiko nadrealizma in razvil nov vizualni jezik, zaradi katerega je njegovo delo še danes edinstveno.
Razstava se poleg Dalijevega srečanja s Freudom osredotoča tudi na druga pomembna umetnikova srečanja, na primer s pesnikom Federicom Garcio Lorco in filmskim ustvarjalcem Luisom Bunuelom v Madridu, še piše na spletni strani muzeja.
Dali (1904–1989) se je rodil v mestecu Figueres v Kataloniji, kjer je danes tudi pokopan pod tlemi svojega muzeja. Študiral je v Madridu, a nato leta 1927 odšel v Pariz in se tam seznanil s Picassom in Bretonom ter nadrealističnim gibanjem.
Ena najslavnejših muz 20. stoletja
Leta 1929 je spoznal Eleno Diakonovo, ki bo v zgodovini umetnosti večno znana kot njegova muza Gala. Gala, ki je bila enajst let starejša od njega, je bila v tem času še poročena s francoskim pesnikom Paulom Eluardom. Istega leta se je preselila k Daliju in leta 1934 sta se poročila.
Ko je v Španiji prišel na oblast Francisco Franco, je bil Dali eden od redkih španskih intelektualcev, ki so nasprotovali novemu režimu. Leta 1940 sta se z Galo izselila v ZDA, v Katalonijo sta se vrnila leta 1949.
V poznejših letih svoje kariere se Dali ni toliko posvečal slikanju kot eksperimentiranju s številnimi nevsakdanjimi in novimi tehnikami ter mediji. V njegovih poznih letih so ga številni mladi umetniki, denimo Andy Warhol, priznavali kot pomembnega predhodnika, prav tako njegov vpliv na pop art.
Na začetku 60. let preteklega stoletja se je začel ukvarjati s projektom svojega Gledališča – muzeja v Figueresu, nastalega na ruševinah Mestnega gledališča, ki ga je ob koncu državljanske vojne močno poškodoval požar. Projektu se je popolnoma posvetil od začetka 70. let pa vse do odprtja muzeja leta 1974.
Po Galini smrti leta 1982 je povsem izgubil voljo do življenja. Iz Figueresa se je preselil na grad Pubol, ki ga je kupil za Galo in ki je bil njeno zadnje domovanje pred njeno smrtjo. Leta 1984 je izbruhnil požar v njegovi spalnici, a se je Dali rešil in se vrnil v Figueres. Tam je do smrti živel v svojem Gledališču ‒ muzeju, kjer je tudi pokopan v kripti muzeja.
Najznamenitejši predstavnik umetnosti nadrealizma
Še danes velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Na podlagi intenzivnega študija psihoanalize je razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj.
Ukvarjal se je tudi s hepeningi, sodeloval je pri snemanju filmov, na primer pri filmih Andaluzijski pes in Zlata doba Bunuela. Med njegovimi najbolj znanimi deli je tudi ciklus ilustracij z motivi Dantejeve Božanske komedije.
Razstava bo na ogled od 28. januarja do 29. maja 2022, še piše na spletni strani muzeja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje