Razstava Na otoku Niga je zastavljena dvodelno. Prvi del, ki si ga je mogoče ogledati v naslednjih treh tednih, prinaša novejše slike večjih formatov, ki so nastale lani in letos. Nato bo sledil drugi del razstave, kjer pa bo na ogled izbor starejših del iz izjemno obsežnega opusa Marka Jakšeta.

Nedostopen in zadržan genij, ki raje slika, kot se pojavlja v javnosti
Gre za slikarja, ki je v prestolnici doslej razstavljal redko, obveljal je tudi stereotip, da je z njim težko sodelovati, je dejal direktor galerije Damjan Kosec. Vseeno so z njim navezali stik in pripravili razstavo, ki ni prodajna. Po besedah likovnega kritika Andreja Medveda je Jakše zatajevan umetnik. Sprva ni bil priznan, razen v redkih galerijskih prostorih so se ga izogibali. Tudi v Obalnih galerijah Piran, ki jih je Medved več kot tri desetletja umetniško vodil, so ga začeli razstavljati pozno. Označil ga je za genija, kot je v kiparstvu Jakov Brdar, ki pa je prav tako zelo nedostopen in zadržan. Jakše se nerad pojavlja v javnosti, saj večino časa slika.

Aktualna razstava ponuja vpogled v njegov svet, ki je po Medvedovih besedah razdeljen v tri segmente. Na eni strani je fantastična arhitektura, ki predstavlja ozadje njegovih podob, na drugi je figura, pomanjšana in ujeta v arhitekturo in pokrajino, ter na tretji živali, nekakšen Jurski park fantastičnih živali. Nad vsem pa je po kustosovih besedah veselje do slikanja in veselje, ki ga te podobe uresničujejo. Veselje do življenja, čeprav so v teh podobah skrite tudi odsotnost, umiranje in minljivost.

Hilaritas in vanitas, veselje in smrtnost, končnost in večnost, vse to je bistveno za Jakšetovo slikarstvo, ki pa je seveda razdrobljeno, saj umetnik v vsaki podobi išče vse naštete segmente, ki jih želi upodobiti na svoj in svojevrsten način, pri čemer je izjemno izviren. Likovni kritik je opomnil, da Jakše – tako kot še nekateri drugi umetniki – slika kljub prevladi novih medijev. Po njegovih besedah se slikarstvo pravzaprav ponovno uveljavlja, a ne kot trend ali gibanje, temveč v smislu izvirne izraznosti posamičnih umetnikov, ki delujejo v tem mediju.

Sorodna novica Kdo so prejemniki nagrad Prešernovega sklada?

Iz podzavesti zajemati z veliko žlico
Leta 1959 v Ljubljani rojeni Marko Jakše je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarske razstave v zadnjih dveh letih. V utemeljitvi so zapisali, da je umetnik kmalu po diplomi opozoril nase s presenetljivimi metaforami evropskih civilizacijskih usedlin, ki jih je zajemal iz človekove podzavesti. "Njegova slikarska interpretacija motiva, za nekatere baladna ali melanholična, za marsikatero oko pa izzivalna, vznemirja tudi nepripravljenega opazovalca," so še zapisali v utemeljitvi.