Kot ob razstavi zapiše kustos Miha Colner, gre umetniku pri premišljevanju o potencialnih prihodnostih na roko medij, ki ga izbira. "Risba in slika sta še vedno tista vsakdanja in dostopna medija, ki omogočata svobodno gradnjo novih, še neznanih svetov, ki so lahko popolnoma fiktivni in nimajo prav nobene reference na dejanske podobe in situacije v stvarnem svetu. V slikah Uroša Weinbergerja je ta neizogibni odsev stvarnosti dokaj evidenten, saj se na njih pojavljajo motivi, ki lahko delujejo zelo znano in domačno, hkrati pa lahko publiko zaradi kulturne determiniranosti usmerijo v prepoznavanje in interpretiranje motivov kot tujih in nevarnih."

Weinbergerjeve slike so posledica stiliziranih digitalnih kolažev, ki jih najprej izdela v virtualnem svetu računalniškega programa, nato pa jih v ateljejskem procesu slikanja prenese v končno obliko na slikarskem platnu, kjer se ves čas odvijajo modifikacije. Iz teh digitalnih podob nastanejo slike, medtem ko kolaži nikdar ne zapustijo virtualnega prostora in so kot takšni tokrat prvič predstavljeni na zaslonih.

V Weinbergerjevih slikah je, zapiše Colner, mogoče razbrati zavračanje arhetipske delitve na samoniklo naravo in umetelno kulturo, kakor tudi samozavedanje o dejanskih razmerah, s katerimi se trenutno spopada človek (in preostale vrste živih organizmov) v obdobju antropocena, ko v okolju prevladujejo velike intervencije v geološko sestavo okolja in organsko naravo, ki so posledica človekove vere v znanstveni in tehnološki napredek. "Weinbergerjeva slikarska dela so v tem pogledu skoraj objektivistične narave, saj z njimi ne podaja neposrednih ugotovitev in ultimativnih izjav o morebitnih prihodnostih življenja na planetu, ampak preprosto opazuje in na samosvoj način upodablja svojo vizijo in fantazijo zemeljskega življenja, v sedanjosti in prihodnosti," še piše Colner.

Uroš Weinberger je diplomiral (2003) in magistriral iz slikarstva (2005) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2020 pa je tam prejel izvolitev v naziv docent za področje slikarstva. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2018 priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani, leta 2022 pa Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti.

Kontinuirano razstavlja v slovenskih in mednarodnih galerijskih prostorih, njegova likovna dela so vključena v javnih in zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja kot samostojni vizualni umetnik.

Razstava bo na ogled do konca novembra.