Postavitev Polonce Lovšin predstavlja tekočo produkcijo, ki nastaja v perspektivi podnebnih sprememb, projekt pa se vsebinsko spopada s kompleksno temo gozda, so sporočili iz Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., v okviru katerega delujeta Center in Galerija P74.
Pravijo, da je gozd več kot le skupek dreves. Je tovarna kisika, čistilec vode, prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, podaljšek naših dnevnih sob, prostor skritih poti in zakopane zgodovine.
Lokalne zgodbe iz slovenskih gozdov se prepletajo s svetovnimi dogodki, povezanimi z gozdom, tudi z njihovimi politikami. Del legende so dejstva, statistični podatki, zakonodaja, članki dnevnega časopisja in mnenja prebivalcev.
"Pravijo, da je gozd več kot le skupek dreves. Je tovarna kisika, čistilec vode, prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, podaljšek naših dnevnih sob, prostor skritih poti in zakopane zgodovine. V Sloveniji gozd prekriva kar 60 odstotkov ozemlja, kar je veliko v primerjavi z Irsko, ki jo pokriva le 10 odstotkov. Za nas je gozd nekaj samoumevnega. Pomirja me, da se v Evropi gozdovi širijo, skrbi pa to, da amazonski gozd izginja. Menda se povsod po svetu v bližini in znotraj mest gozdovi nevarno krčijo, pa ravno ko postaja jasno, da bo prevroča mesta prihodnosti treba ohlajati s še več drevesi in gozda," je ob razstavi zapisala umetnica.
Dela nastajajo kot plod skupinske raziskave tematike gozda, skupaj z Urško Jurman in Matejo Kurir.
Razstava Gozdar pa povezuje več del, ki tematizirajo problematiko spomina, geopolitike in sistemskega izkoriščanja. Skupna jim je raba prevzete fotografije, avtor jo razume kot skupno dediščino.
Serija Izgubljeni spomin predstavlja fotografije iz zapuščine pokojnega očeta. "Gre za njegovo dokumentacijo različnih lokacij, krajine, socialnega okolja. Lokacij ne prepoznamo, prav tako tudi oseb ne. Očetove fotografije (fotografije gozdarja) so izgubljeni spomin, čas in prostor, o katerem ne vemo ničesar," piše v obrazstavnem besedilu.
Prizorišča znanih bitk
Nova serija kolažev 8 minut 46 sekund pa povezuje motive katastrofe druge svetovne vojne z aktualnim izbruhom rasizma v ZDA. V kolažih umetnik uporablja fotografije iz knjige C. L. Sulzbergerja Druga svetovna vojna. Podobe na kolažih so prikrite in kažejo prizorišča znanih bitk. Kolaže zaznamujejo rezi, ki izločajo glavne akterje dogodkov. Ključen je peti kolaž, ki podobe bojišč druge svetovne vojne poveže z motivom sistemskega rasizma in policijske brutalnosti v ZDA, z umorom Georgea Floyda.
Razstavi, ki so ju pripravili v sodelovanju z Zavodom P.A.R.A.S.I.T.E., bosta na ogled do 18. septembra 2020.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje