Slikar Andrej Brumen Čop sicer ni ilustrator v klasičnem pomenu besede, a "njegove različno nastale ilustrativne risbe s svinčniki, peresi, čopiči in kredami sledijo odkrivanju pripovedi, ki jim je namenil svojo osebno upodobitev. Pri tem ustvarjanju nenehno raziskuje svojo najljubšo likovno tehniko, tuš in akvarel, kar je zanj nenehen izziv, saj prav ta tehnika ne omogoča veliko popravkov in je vsaka poteza dokončna. Pri ilustracijah, pri katerih upodablja vizualno pripoved le v akvarelu, prav to odlikuje njegova iskrena osebna dela," so zapisali ob razstavi.
Poetika Brumen Čopovih ilustracij
Za poetiko Brumen Čopovih intuitivnih akvarelnih pripovedi in čustvenih navdihov je značilno, da "večinoma lušči bistvo, ki se tihotapi iz njegove notranjosti. Prav zato so nekatere njegove ilustracije tako močne, da zadenejo bralca enako kot pripovedi ali verzi, ob katerih so nastale."
Temnejši dihurji na teritoriju svetlejših dihurjev
Na razstavi so torej na ogled ilustracije dveh knjižnih izdaj. Slikanica za otroke Dihurlandija Braneta Mozetiča je izšla leta 2016 pri Centru za slovensko književnost. "Kako so temnejši dihurji pribežali v deželo svetlejših dihurjev in kaj vse se je moralo zgoditi, da so lahko sklenili prijateljstvo," je zapisal založnik o knjigi. Na pasja ravan pa prinaša poezijo iz Poljanske doline izpod peresa Janeza Ramoveša. Zbirka je izšla leta 2020 pri založbi Ebesede.
Leta 1967 v Mariboru rojeni Andrej Brumen Čop je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, na kateri je leta 1995 končal še podiplomski študij. Pozneje se je izpopolnjeval v Gradcu in Pragi, za kar je prejel štipendijo češke vlade.
Leta 2000 je prejel delovno štipendijo za bivanje v New Yorku. Leta 2003 je delal v ateljeju MGLC v Ljubljani, leta 2004 pa so mu dodelili delovno štipendijo ministrstva za kulturo. Ustvarjal je tudi v slovenskem ateljeju v Berlinu. Leta 1995 je postal samostojni ustvarjalec na področju kulture in član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Brumen Čop je dejaven tudi na področju likovne teorije, med drugim je bil glavni urednik revije za likovno umetnost Likovne besede/Art Words. Leta 2009 je začel poučevati na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dvema letoma je ustvaril tudi ilustracije za knjigo Toneta Pavčka Živa sporočila, ki je izšla pri Založbi Miš.
Galerija, poimenovana po nekdanjem direktorju UGM-a
Razstava je v galeriji RRRudolf na ogled do 23. maja. To je galerija, ki deluje pri Literarni hiši Maribor in ki se je eksperimentalno odprla že leta 2004, a so se obnovitvena dela zavlekla in je dejansko začela delovati šele štiri leta pozneje. Ime je dobila po Branku Rudolfu (1904–1987), nekdanjem direktorju Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki je bil dejaven tudi kot pesnik in filozof.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje