Mentorstvo+: ne klasično mentorstvo, prej medgeneracijsko sodelovanje
V galeriji Alkatraz je od danes na ogled postavitev Nike Erjavec Interferenca, ki je nastala v sodelovanju z Majo Smrekar v okviru novega projekta galerije Mentorstvo+. Ustvarjalki, ki tudi sicer raziskujeta in obravnavata sorodne teme, sta se skozi proces odločili, da bosta kot dialoški partnerici izvedli samostojno razstavo Nike Erjavec.

Projekt Mentorstvo+, ki podpira vzpostavljanje povezav med umetniki in omogoča njihovo kontinuirano delo v daljšem časovnem obdobju, ne predvideva mentorstva v pravem pomenu besede, temveč medgeneracijsko sodelovanje na nehierarhični osnovi, kjer lahko obe osebi prevzemata vloge svetovalca, mentorja, (so)kuratorja in ustvarjalca, so zapisali v galeriji.

Umetnici pričujoče razstave se že poznata, saj je bila Maja Smrekar mentorica Nike Erjavec na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V njunih umetniških delih je opaziti raziskovanje in obravnavo sorodnih tem, ki se nanašajo na sodobnost, v njunih praksah pa pomembno težo nosijo poglobljeno raziskovanje teorije, opazovanje družbenih procesov in spretno prilagajanje okoliščinam ter procesnost kot strategija.

Koncept se je lahko zaradi epidemije medil dlje
Proces nastajanja razstave je bil zaradi vladnih ukrepov ob pandemiji covida-19 otežen, saj ni bilo znano, kdaj in v kakšnem obsegu se bo razstava lahko izvedla. Podaljšan je bil na več kot eno leto, v tem času pa sta umetnici postopoma in v premišljenem dialogu gradili koncept razstave, ki znova, kot v prejšnjih delih Nike Erjavec, uporablja zvočne vibracije kot svojevrstno kiparsko materijo.

"Motnje", ki jih vnesemo v galerijski prostor
Pri avtoričinih vizualno fascinantnih balonih iz serije /ne/vidno gledalec nezavedno, prek senzorjev, nastopa kot sprožilec delovanja masažnih vibratorjev, ki so gonilo instalacije. Drugi del instalacije pa sestavljajo vibracijski objekti, katerih delovanje gledalec sproži z uporabo konzol in tako posledično vnaša akustične, vizualne in taktilne motnje v galerijski prostor.

Nasprotujoča si načina interaktivnosti gledalca držita v napetosti, saj ga instalacija postavi v stanje mrzličnega lovljenja pomena v poplavi vizualno-akustičnih motenj, ki se neprestano izmikajo razumevanju in spodbujajo občutek izgube orientacije pri odločanju v prostoru, so zapisali v galeriji in poudarili, da razstava ponuja vprašanja brez odgovorov, hkrati pa nudi prostor za lasten premislek, ki bo zagotovil podaljšano sproščanje učinkov razstave na obiskovalce.

Čas trajanja razstave je odvisen od vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, so še sporočili iz galerije.

Nika Erjavec (1994) deluje na področju intermedijske umetnosti, gledališča, fotografije in oblikovanja. Leta 2017 je diplomirala na Oddelku za unikatno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno končuje magistrski študij kiparstva. Za serijo instalacij (ne)VIDNO in hibridno umetniško raziskavo je leta 2019 dobila Prešernovo nagrado ALUO in bila nominirana za univerzitetno Prešernovo nagrado.