Portret ženske so med deli na vrtu galerije našli v prostoru, ki je bil skrit za dvojno steno. Sliko je zasegla policija, zdaj je treba še potrditi njeno avtentičnost.

Dragocenost skrita pred nosom strokovnjakov
Dnevnik Liberta poroča, da so vzdrževalci med rutinskimi deli na vrtu galerije med drugim obrezovali bršljan, ki je obraščal zunanjo steno. Za njim so odkrili prej očem skrita vrata, za njimi pa sliko, spravljeno v vrečo. (Najprej so mislili, da gre samo za kup smeti.) Slika, na kateri sta vidna žig in pečat, je po besedah direktorja galerije Massima Ferrarija v dobrem stanju.

Portret ženske iz obdobja med letoma 1916 in 1918 je veljal za eno najbolj iskanih slik na svetu. Klimt jo je naslikal v zadnjih letih življenja. Njena vrednost je ocenjena na 60 milijonov evrov.

Slika je posebna tudi zato, ker je študentka umetnosti Claudia Maga le deset mesecev pred njenim izginotjem prišla do zanimive ugotovitve: Portret ženske je bil naslikan čez neko starejšo sliko, Portret mlade ženske, ki je bil skrit že vse od leta 1912. Izvirna slika je bila upodobitev mlade Dunajčanke, ki pa je nenadoma umrla. Klimt jo je prekril z drugo sliko, da bi tako lažje ubežal pred bolečino izgube.

Tatvina, speljana le do polovice?
Direktor galerije meni, da so tatovi sliko skrili v prostor na vrtu z mislijo, da se vrnejo ponjo čez nekaj dni. Zaradi odmevnosti tatvine v medijih in poostrenih varnostnih ukrepov jim slike ni uspelo odnesti, poleg tega bi jo verjetno zelo težko prodali.

Slika je bila ukradena februarja 1997 v času obnovitvenih del v galeriji, ko so bili alarmi začasno izključeni. Tedaj so domnevali, da so tatovi pobegnili čez streho. Preiskava se je sprva osredinila na paznike v galeriji, a so jo zaradi pomanjkanja dokazov opustili.

Tudi nove tehnologije niso pomagale
Italijanska policija se je s tatvino ponovno ukvarjala leta 2014, ko so z novo tehnologijo preverili prstni odtis, ki naj bi ga tat pustil v galeriji. "Če bo potrjena pristnost slike, bo to veliko veselje za mesto," je zadovoljen Jonathan Papamarenghi z oddelka za kulturo v Piacenzi.

Začetnik moderne umetnosti na Dunaju
Klimt (1862–1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija.

V letih 1900–1903 je ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika in zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela s sliko Poljub (1907/1908).