Boris Gaberščik, Theatrum Chemicum VII, 2021, srebroželatinasta fotografija na baritnemu papirju, tonirana s selenom, 25,4 x 20,3 cm, iz serije Fruit d’une Longue Experience.
Boris Gaberščik, Theatrum Chemicum VII, 2021, srebroželatinasta fotografija na baritnemu papirju, tonirana s selenom, 25,4 x 20,3 cm, iz serije Fruit d’une Longue Experience.

Razstava z naslovom Ideja tišine v dialog postavlja umetnika, ki prihajata iz različnih kulturnih okolij, skupna pa jih je raziskovanje fotografskega medija in natančna konstrukcija sveta, ki ga snujeta iz rabljenih predmetov. Razstavo so odprli v sredo, na ogled pa bo do 1. marca.

Kot ob razstavi zapiše kustosinja Nataša Kovšca, lahko fotografije obeh umetnikov označimo za oblikovne konstrukte, ki daleč presegajo realistično odslikavo stvarnosti – kot temeljno značilnost fotografije. "Razstavljena dela so po eni strani rezultat raziskave formalnih zakonitosti fotografskega medija, še posebej svetlobnih učinkov, tonskih vrednosti in kontrastov, po drugi strani pa so vizualni odraz njunega osebnega videnja sveta, introspekcije in dobrega poznavanja zgodovine fotografije ali umetnosti."

Svet njunih kompozicij predstavlja kombinacijo preobilja podob, vizualnih znakov in čezmerne mediatizacije, ki zmanjšujejo sposobnost zaznavanja. Poleg postanka, poglobitve in možnosti kontemplacije je zaznati tudi "izhodišče za razmislek o prihodnosti analogne fotografije, ki v zadnjem času doživlja ponovni razmah", še beremo v kuratorskem besedilu.

Scabar se predstavlja z deli iz svojih zadnjih fotografskih sklopov – Malo gledališče stvari, Tiha tema, Tihi predmeti, na ogled pa postavlja tudi posamezne starejše fotografije, ki kot njegov ustvarjalni credo definirajo prikazovanje predmetov v zaprtem in nedefiniranem prostoru. Po besedah kustosinje je s kompozicijami steklenih predmetov ustvarjal več refleksnih podob, transparenc, blagih odsevov in senc.

Iz kaosa porajajoči se red

Boris Gaberščik (1957) je poznan predvsem po analognih fotografskih tihožitjih, s katerimi raziskuje zlasti prostorske odnose med predmeti ter svetlobne učinke med osvetljenimi telesi in njihovimi sencami. V njegovih delih je zaznati reference na zgodovino fotografije in simbolične pomene. "Iz kaosa ustvarja red, ki je odslikava njegovih osebnih misli ter pogledov na življenje in svet, kar lahko jasno razberemo tudi iz njegovih zadnjih fotografskih sklopov Izvor, Red in Theatrum Chemicum," zapiše Kovšca.

Gaberščikova dela so mednarodno priznana in vključena v številne muzeje in zasebne zbirke. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim leta 2018 nagrado Prešernovega sklada. Predstavlja se na sejmih v tujini, kot so Paris Photo in Photo Basel, razstavljal pa je tudi v Gradcu, Salzburgu, Varšavi ter Parizu in sodeloval na skupinskih razstavah po vsem svetu.

Sergio Scabar, Tiha tema 11, 2017, srebroželatinasta fotografija na baritni papir, izdelana po umetnikovem unikatnem postopku, 39,5 x 30 cm.
Sergio Scabar, Tiha tema 11, 2017, srebroželatinasta fotografija na baritni papir, izdelana po umetnikovem unikatnem postopku, 39,5 x 30 cm.

Sergio Scabar (1946–2019) se je med letoma 1966 in 1974 udeleževal državnih in mednarodnih natečajev, pri čemer je fotografijo uporabljal predvsem v dokumentarne in reportažne namene. Njegova dela so del številnih zasebnih in muzejskih zbirk.

Razstava je bila prvič prikazana lansko leto v galeriji Gong, v Novi Gorici. Tokratno postavitev sta kurirali Nataša Kovšca in Barbara Čeferin.