Kot je zapisal kustos razstave Tevž Logar, se mit v deseti pesnitvi Ovidovih Metamorfoz konča s predstavitvijo stanja popolne zadovoljitve, torej brezkompromisno utemeljitvijo in končnim udejanjenjem Pigmalionovega razmerja z njegovo lastno kreacijo – Galatejo, Babnikov najnovejši projekt pa je mogoče razumeti kot neposredno kritiko, ki analizira prisotnost razmerij in mehanizmov v procesu vzpostavljanja in uveljavljanja vrednot sodobne družbe.

Babnik je izbral vrsto predmetov oz. fotografij, ki jih je mogoče prepoznati izključno v odnosu do konteksta: najsi gre za Tacitovo Germanijo, votivne podobe iz cerkve Matere
božje na Brinjevi gori, zlato olimpijsko kolajno Tine Maze, silikonski prsni vsadek, referendumsko volilno skrinjico iz leta 1990 ali le droben del berlinskega zidu, če naštejemo le nekatere izmed njih, ki so predstavljeni na razstavi. Na ta način Babnik ne obravnava izključno fizične pojavnosti predmeta, temveč predvsem njegovo simbolno vrednost, ki je "vpisana" vanj zaradi uveljavljenih družbenih kanonov, je zapisal Logar.

Predstavljeni predmeti in fotografije nas popeljejo tudi skozi različna časovna obdobja, različne geopolitične prostore in razmerja moči. Rdeča nit predstavljenih predmetov in fotografskih podob torej ni tematski koncept razstave, ne njen formalni vidik, temveč to, da vsak izmed predstavljenih predmetov s svojo likovno ali s simbolno vrednostjo izraža element stanja popolne zadovoljitve, to pa je vselej mogoče prepoznati izključno v odnosu do gledalčeve oziroma kolektivne družbene izkušnje tega istega predmeta, je še zapisal Logar.

Jaka Babnik je diplomiral iz sociologije kulture in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 1998 in 2006 je delal kot fotograf in urednik fotografije pri skejterski reviji Pendrek, kot avtor in režiser pa se je podpisal tudi pod več odmevnih slovenskih skejterskih filmov, kot sta Damage (2002) in Listen to Srečna Mladina (2006). Leta 2006 je bil med soustanovitelji transbalkanskega street magazina Kontejner, ki ga je urejal do leta 2009. Leta 2007 se je preusmeril v bolj raznolike fotografske žanre; postal je profesionalni fotograf in delal predvsem z različnimi ustanovami, pa tudi s posameznimi umetniki.