Duba Sambolec (1949) je na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani opravila magisterij iz kiparstva in kiparsko specialko pri Dragu Tršarju. Ustvarjala je multimedijske instalacije, umetniške videe in videoperformanse, risbe, fotografije in digitalne fotokolaže. Ukvarjala se je tudi z raziskovanjem zvoka. Poleg umetniškega in kuratorskega dela je izjemnega pomena njeno pedagoško delo, ki ga je začela v 80. letih preteklega stoletja v Ljubljani in ga nadaljevala v tujini (Trondheim in Oslo na Norveškem).

Umetnica ima za sabo okoli 40 samostojnih razstav doma in po svetu, sodelovala je tudi na številnih selekcioniranih skupinskih razstavah. Med drugim je razstavljala na bienalih v Benetkah in Sao Paulu, kamor je bila povabljena osebno. Njene stvaritve so vključene v stalne zbirke muzejev za moderno in sodobno umetnost v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sao Paulu ter v zasebnih zbirkah v Sloveniji in Evropi. Prejela je več študijskih štipendij, ki so ji omogočile ustvarjanje v tujini, pa tudi številne nagrade in priznanja, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada.

Duba Sambolec velja za razmišljujočo umetnico, ki se odziva na vsakokratno aktualno družbeno in politično situacijo, tematizira družbeno pasivnost in vlogo umetnosti v družbi ter tudi izmuzljiva identitetna in etična vprašanja. Pomembno sooblikuje koncept razširjene umetnosti in javnega dialoga o sodobni umetnosti in kulturi. V svojem umetniškem opusu je prehodila pot od modernistične skulpture, ekscentrične abstrakcije in minimalističnih kosov do postmodernistične hibridnosti in več medijskih razsežnosti, je v strokovni utemeljitvi vloge za nagrado zapisala umetnostna zgodovinarka Barbara Borčič.

Akademski kipar in videast Tobias Putrih (1972), letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, je diplomiral iz kiparstva na ljubljanski likovni akademiji, na kateri je tudi magistriral iz kiparstva in videa. Študiral je tudi na znameniti düsseldorfski akademiji za umetnost. Veliko razstavlja doma in po svetu, njegova dela so vključena v številne muzejske zbirke. Je prejemnik je več nagrad in priznanj, tudi nagrade Prešernovega sklada. Živi in ustvarja med Ljubljano in Cambridgeem v Veliki Britaniji, kjer deluje tudi kot predavatelj. Lani je bila v Moderni galeriji na ogled odmevna razstava, na kateri je bilo predstavljeno Putrihovo delo zadnjih 20 let.

Slikarka Neja Zorzut (1992), prejemnica Jakopičevega priznanja za mladega avtorja, je diplomirala na oddelku na slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in leta 2020 končala magistrski študij. Vodilna misel vsebine teoretičnega dela njene magistrske naloge temelji na preizpraševanju umetniškega dela v odnosu z objektnostjo, pri čemer ima v mislih materialnost, ki ni omejena na dojemanje objektnosti kot take, ampak se vede objektno, kot odziv na akomodacijo.

Organizator vsakoletne podelitve je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Finančni del nagrade zagotovi ministrstvo za kulturo. Žirija je letos obravnavala je 24 prispelih predlogov, sestavljali pa so jo predstavniki odbora ustanoviteljev nagrade: Borut Vogelnik (ALUO), Aleš Vavpotič (Moderna galerija), umetnostna zgodovinarka Barbara Borčič (Slovensko društvo likovnih kritikov) in akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe (ZDSLU), sicer predsednik žirije.