Razstavljene bodo umetnine iz ene najuglednejših in najbogatejših likovnih zbirk v Srbiji, Galerije Srbske matice iz Novega Sada. Avtorica postavitve je ravnateljica te galerije Tijana Palkovljević Bugarski, v Narodni galeriji pa so jo pripravili v sodelovanju s to novosadsko galerijo.

Dedinja ene najbogatejših zbirk srbske umetnosti novejše dobe
Galerija Srbske matice je narodna galerija z dolgo in zapleteno zgodovino, ki deduje eno najbogatejših zbirk srbske umetnosti novejše dobe. Ustanovljena v Budimpešti leta 1847, preseljena v Novi Sad leta 1864 in odprta za javnost leta 1933, je svoje dejansko profesionalno poslanstvo začela opravljati leta 1958 po selitvi v lastno zgradbo, v kateri deluje še danes. Poleg zbiranja, proučevanja, varovanja in razstavljanja je od samega začetka ena od njenih osnovnih nalog vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja.

Trenutek, ko je v srbski umetnosti nastopila moderna doba
Moderna doba je v srbski umetnosti nastopila v trenutku, ko so se nosilci emancipacijskih prizadevanj zavedeli moči podobe in ob stvaritvah Paje Jovanovića, Đorđeta Krstića in Uroša Predića likovno umetnost pritegnili v državotvorna prizadevanja za združitev razdeljenega naroda. Mlajša generacija, šolana predvsem v Münchnu, pozneje tudi v Parizu (Josif Falta, Anastas Bocarić, Vasa Eškićević, Đorđe Jovanović, Nadežda Petrović, Bora Stevanović, Milan Milovanović in drugi), se je zavedala širše južnoslovanske identitete. Tako je z umetniškimi povezavami in ob podpori srbske države ustvarila predpodobo združitve južnih Slovanov leta 1918, beremo ob razstavi.

Srbski umetniki so se po veliki vojni tesneje navezali na Pariz. Petar Dobrović, Sava Šumanović, Mladen Josić, Milan Konjović, Marko Čelebonović in drugi so v času med obema vojnama sledili zgledom pariške šole, medtem ko je Mihailo S. Petrov pripadal krogu mednarodne avantgarde in revije Zenit. Umetnostni gibanji rappelle a l'ordre (poziv k redu) in art deco 20. let se v njihovih delih prevesita v realizme 30. let, ko izstopa Đorđe Andrejević Kun s svojo socialnokritično grafiko.

"Pesniška povezava Dušana Matića in Marka Ristića z Bretonovim nadrealističnim krogom se je odrazila posredno v delih Petra Lubarde, sicer pa šele v delih mlajših srbskih umetnikov po sredini stoletja. Sijajna dela Milenka Šerbana, Bogdana Šuputa in Marka Čelebonovića zaokrožujejo tokratni izbor in predstavljajo izjemno nadgradnjo fovističnih in intimističnih izhodišč," še beremo v spremnem besedilu.

Večja povezanost Srbov s slovenskimi kot hrvaškimi kolegi
Za to razstavo izbrane umetnine predstavljajo ogledalo srbskega modernizma, so sporočili iz Narodne galerije, kjer je bila predtem na ogled tudi razstava hrvaškega modernizma. Po napovedih bo postavitev izpostavila tudi povezave med srbskimi in slovenskimi likovnimi ustvarjalci. Kot so še zapisali v Narodni galeriji, so bili ti s srbskimi kolegi povezani bolj kot s hrvaškimi, saj so na začetku 20. stoletja slovenski liberalci v prizadevanju za uveljavitev zahtev slovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije podpirali iskanje zaveznikov v širšem slovanskem okolju.

Razstava Srbski modernizem 1880–1950 v Narodni galeriji je na ogled do 3. maja.