Razstava Prekrivanja / Mangani in Orisi je v Bežigrajski galeriji 1 na ogled med 10. majem in 20. junijem.

"Kar predstavljam, je iluzija in prekrivanje, dejanska okna izkoriščam za lastno postavitev in prirejam pogled obiskovalca z namenom prikazati pomen opažanja detajlov in subtilnosti sveta narave," je še zapisala Tina Konec.

Veje ciprese, ki spominjajo na manganove dendrite
Serija Mangani vsebinsko in formalno izhaja iz več referenc. Umetnica si je že dolgo želela svojo risarsko prakso preplesti s svetlobnimi učinki, pri čemer se je navezala na okna iz alabastra. Alabaster je posebna kamnina, ki se zaradi svoje mehkobe uporablja tudi za rezanje. Tanjše sloje alabastra so v preteklosti uporabljali v cerkvenih oknih namesto stekla in tako dobili vitraže z organskimi vzorci.

Umetnica je pri interpretaciji takšnih oken znotraj lastne prakse za strukturo kamna uporabila veje ciprese, ki spominjajo na manganove dendrite. Pri teh gre za naravni fenomen na površini kamnin, na katerih se pod določenimi fizikalnimi in kemijskimi pogoji izrišejo formacije v obliki dreves oziroma dendritov.

Realizem zgolj kot osnova, ki se spreminja skozi delovni proces
"Plastenje in prekrivanje je že dolgo del mojega ustvarjalnega procesa, ki je ponekod bolj, ponekod pa manj opazno. Tudi pri seriji Orisi sem prekrivala plasti črnila z različnimi rapidografi, da sem dosegla učinek gostote in prostora v najbolj temnih delih risbe, ki predstavljajo drevesno krošnjo," je še zapisala Tina Konec v razstavnem besedilu. Na risbah iz serije Orisi je na črnini največ dogajanja, saj se tam ob podrobnejšem pogledu izrisuje struktura drevesa, ki je pravzaprav individualna interpretacija drevesne krošnje. "Čeprav risba deluje že skoraj fotorealistično, je realizem zgolj osnova, ki jo skozi delovni proces prirejam in oblikujem po svoje," je še zapisala umetnica.

Tina Konec (1992, Maribor) je iz slikarstva diplomirala leta 2015 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani. Tam je leta 2019 zaključila tudi magistrski študij slikarstva, trenutno pa je vpisana na doktorski študij humanistike in družboslovja. Do danes je razstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je leta 2019 prejela študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo (2019), prvo nagrado grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu Piran (2018) in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu (2018 in 2021). Redno se udeležuje umetniških rezidenc, njena dela pa so uvrščena v več galerijskih zbirk, med njimi v zbirko Umetnostne galerije Maribor (UGM) in Obalnih galerij Piran.