Mednarodna žirija podeli zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon in zlatega leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave Tujci povsod ter srebrnega leva za obetavnega mladega udeleženca razstave. Žirija ima možnost dodatno podeliti še eno posebno omembo za nacionalni paviljon in največ dve posebni omembi sodelujočim na razstavi.
Letošnji umetnostni beneški bienale bo potekal od 20. aprila do 24. novembra, na prvi dan bo tudi slavnostna podelitev nagrad.
Zlatega leva za življenjsko delo bodo letos podelili leta v Italiji rojeni brazilski umetnici Anni Marii Maiolino (1942) in v Parizu delujoči turški umetnici Nil Yalter, rojeni leta (1938). Obe sta priseljenki in utelešata duha projekta Povsod tujci, so sporočili z bienala. Obe umetnici pa bosta kljub dolgoletni karieri prvikrat sodelovali na tem znamenitem umetnostnem dogodku.
Slovenski paviljon bo na letošnjem bienalu v Benetkah prvič umeščen v obliki projekta v javnem prostoru. Slovenijo bo zastopala konceptualna umetnica Nika Špan s projektom Skrivnost vrta zate, predstavitev kurira Vladimir Vidmar.
Žiriji tokrat predseduje Julia Bryan-Wilson (1973), profesorica sodobne umetnosti in študij LGBTQ+ na univerzi Columbia. Med drugim je kurirala razstavi Cecilia Vicuna: About to Happen (skupaj z Andreo Andersson) in Louise Nevelson: Persistence. Je avtorica del Art Workers: Radical Practice in the Vietnam War Era ter Fray: Art and Textile Politics – za katero je prejela nagrade ASAP, Frank Jewett Mather in Robert Motherwell – ter Louise Nevelson's Sculpture: Drag, Color, Join, Face. Leta 2019 je bila Guggenheimova štipendistka.
Kuratorka in raziskovalka ter pisateljica Alia Swastika (1980) je v zadnjem desetletju razširila svoje prakse na problematiko in perspektive dekolonialnizma in feminizma. Ukvarja se z različnimi projekti decentralizacije umetnosti, ponovnega pisanja umetnostne zgodovine in spodbujanja lokalnega aktivizma. Deluje kot direktorica fundacije Biennale Jogja v Džakarti. Raziskuje tudi indonezijske umetnice v času t. i. indonezijskega novega reda in kako je v tem obdobju režimska politika spola vplivala na prakse umetnikov. Je del kuratorske ekipe 16. bienala v Šardži leta 2025.
Chika Okeke-Agulu (1966) je direktor programa afriške študije ter direktor Afriške svetovne pobude ter profesor umetnosti in arheologije ter afroameriških študij na univerzi Princeton. Je tudi profesor likovne umetnosti na Univerzi v Oxfordu in sodelavec Britanske akademije. Je urednik revije Nka: Journal of Contemporary African Art in avtor knjige El Anatsui. The Reinvention of Sculpture. Je tudi član svetovalnega odbora raziskovalnega centra Tate Modern.
V Londonu delujoča italijanska kuratorka Elena Crippa je od lani vodja razstav v londonski galeriji Whitechapel. Pred tem je bila višja kuratorka za moderno in sodobno umetnost v Tate Britain, kjer je s svojimi razstavami raziskovala transnacionalna in transkulturna presečišča ter se ukvarjala z umetnostjo iz globalne perspektive. Njene razstave so med drugim bile All Too Human (2018), Frank Bowling (2019), Paula Rego (2021) in Hew Locke: The Procession (2022).
Kolumbijsko-francoska kuratorka Maria Ines Rodriguez (1968) je trenutna direktorica bruseljske fundacije Walterja Leblanca in umetniška direktorica Tropical Papers. S predanostjo spodbujanju dialoga med umetniško produkcijo ter zgodovinskimi, političnimi in družbenimi konteksti na lokalni in globalni ravni je dosledno zagovarjala medsebojno povezanost umetnosti in njenih širših kulturnih implikacij. V preteklosti je bila direktorica CAPC Musee d'art Contemporain v Bordeauxu, kuratorka muzeja MASP v Sao Paulu ter glavna kuratorka v muzeju MUAC v Ciudadu de Mexicu in španskem muzeju MUSAC, pa tudi gostujoča kuratorka v muzeju Jeu de Paume v Parizu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje