Kip dekleta miru ponazarja "žensko za uteho", kot so skrajno olepševalno govorili ženskam, ki jih je japonska vojska pred in med drugo svetovno vojno prisilila v prostitucijo v vojaških bordelih. Težko je priti do natančnih številk, a zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo žrtev tovrstne trgovine z ljudmi več tisoč. Trenutno imajo južnokorejske oblasti v svoji evidenci 20 še živečih žensk, ki so morale biti "ženske za uteho", tema pa je še vedno občutljivo vprašanje v obeh omenjenih državah.

Ko so na začetku tega meseca umetnino razstavili na umetniškem trienalu v Aičiju, je galerija v hipu postala tarča "terorističnih groženj" prek elektronske pošte in telefona. Guverner prefekture Hideaki Omura je tako 3. avgusta sklenil, da bodo inštalacijo umaknili.

Barcelona bo dobila muzej cenzurirane umetnosti
Kip dekleta miru prikazuje mlado žensko v tradicionalni korejski obleki; sedi na enem od dveh lesenih stolov, ki sta del umetnine. Kupil jo je španski poslovnež Tatxo Benet, ki bo delo razstavil v svojem Muzeju svobode, ki ga namerava morda že naslednje leto odpreti v Barceloni. V njem bo zbral okrog 60 umetnin, ki so bile na različnih koncih sveta prepovedane ali cenzurirane. "Pred približno letom in pol sem začel kupovati cenzorirana dela - pa naj bodo sporna zaradi političnih, etičnih, moralnih ali seksualnih pomislekov," je Španec pojasnil za tiskovno agencijo Reuters. Kip, o katerem teče beseda, je kupil predvsem zato, ker je v medijih zasledil, kakšno ogorčenje je sprožil na Japonskem.

Sorodna novica Cenzura v Madridu: Umaknili instalacijo o zagovornikih neodvisne Katalonije

Umetnosti ne cenzurirajo samo totalitarni režimi ...
"Mislim, da že imam dovolj gradiva za stalno razstavo ter morda celo za arhiv in dokumentacijski center na temo cenzure v svetu umetnosti," pravi Benet. V njegovi zbirki je tudi portret iz legokock, ki ga je ustvaril kitajski disident Aj Vejvej, satirična upodobitev Donalda Trumpa iz ateljeja Ilme Gore in videoinštalacija Davida Wojnarowicza, ki jo je cenzurirala Narodna portretna galerija v Washingtonu. Delo A Fire In My Belly so nasprotniki ožigosali za "protikrščanski sovražni govor". Pri videu, ki ga gejevska skupnost interpretira kot hvalevreden napor, osvetliti problematiko epidemije aidsa (Wojnarowicz je za posledicami bolezni umrl leta 1992), je zmotil predvsem prizor, v katerem na razpelu gomazijo mravlje.

Pirenejski polotok bo zastopala serija portretov zaprtih katalonskih borcev za samostojnost, ki so jo lani umaknili z mardridskega sejma umetnosti Arco. Organizatorji so se takrat pred obtožbami cenzure branili s tem, da je škandal okrog enega eksponata zasenčil druge razstavljene umetnine, taka razlaga je bila predmet kritik s strani stranke Podemos in zagovornikov katalonske neodvisnosti.