Fotografski objektiv mu je bil na neki način položen v zibel, saj je imela njegova mama pred drugo svetovno vojno fotografski atelje. Prvo razstavo je pripravil pri osemnajstih letih, po vojni pa je pripravil razstavo z naslovom Pod svobodnim soncem. Konec 50. let se je iz rodnega Prekmurja odselil na Primorsko, v začetku sedemdesetih pa je ustanovil tudi skupino Neodvisnih fotografov in bil pobudnik ustanovitve prve fotogalerije v tedanji skupni državi.

Njegove fotografije Murske Sobote so neprecenljiva zakladnica podob časa, ki se ga danes številni spominjajo z nostalgijo, mlajše generacije pa ob njegovih fotografijah spoznavajo mesto, ki je do današnjega dne precej spremenilo svojo podobo. Kamenčke iz mozaika njegovih fotografij je Pomurski muzej postavil na ogled v središču mesta, pod taktirko kustosinje in vodje umetnostno zgodovinskega oddelka v Pomurskem muzeju, Tamare Andrejek.

''Na tej ulični razstavi, ki nosi naslov Murska Sobota skozi objektiv Jožeta Kološe - Kološa, so na ogled fotografije na desetih nosilcih na enaindvajsetih panojih. V glavnem gre za pare fotografij delov Murske Sobote. Osem fotografij je samostojnih, pokončnih in prikazujejo Mursko Soboto v petdesetih in šestdesetih letih. En posnetek mislim, da je tudi iz sedemdesetih let. To je zračni posnetek središča mesta. Sicer gre za fotografije Murske Sobote, kot je številne generacije ne poznamo več. Pri mnogih Sobočancih pa se ta nostalgična nota rojstnega kraja, panonskega mesta, zelo živahno lahko obudi v prijeten spomin. Med Mursko Soboto nekoč in danes so očitne razlike. Predvsem v tem, da ta sodobni trend, nov način življenja vnaša neke elemente, ki –bi si skoraj drznila reči – kazijo arhitekturno, urbano podobo mesta. Nekako jo preglasijo številne reklame, številna opozorila, barviti panoji. Mogoče so kot samostojni element zelo estetski, ampak skupek znotraj nekega mestnega okolja, središča ali pa same ulice, so pa skrajno moteči, '' pravi avtorica razstave Tamara Andrejek in dodaja, ''črno- bele fotografije Jožeta Kološa - Kološe oziroma sivinske podobe mesta nekoč so svojo barvno podlago našle na drevoredu Martina Luthra. Upam, da spomini na preteklost, ko jih je beležil Kološa, ne bodo navdihnili zgolj domačinov, ampak tudi obiskovalce od blizu in daleč.''

Kako ste pa izbrali fotografije za to ulično razstavo?
Njegovih fotografij in posnetkov samega mesta je na tisoče. V glavnem so ohranjene na negativih. Ključ za izbor je bila seveda Murska Sobota. Moja želja je bila, da predstavimo posnetke, ki niso bili že reproducirani oziroma niso tako zelo slavni. Če se samo spomnimo Kološeve knjige Sobota moje mladosti na primer, v kateri je res veliko fotografij mesta. Gre za posnetke, ki jih je Jože Kološa - Kološ kot fotograf in fotoreporter pomurskega Vestnika po službeni dolžnosti posnel po našem mestu in njegovi bližnji okolici. To so fotografije, ki so morda krasile oziroma zapolnile strani pomurskega Vestnika v 50. in 60. letih. Se pravi časopisov oziroma letnikov, ki jih vzamejo v roke predvsem raziskovalci preteklosti, pa morda kakšen nostalgik. Gre za posnetke, ki Mursko Soboto res prikažejo v eni taki čarobni, zamegljeni luči. Spomin se oddaljuje in te fotografije ga naj oživijo.

Kamenčke iz mozaika življenja in ustvarjanja Jožeta Kološa - Kološe, hranite tudi v Pomurskem muzeju. Ali ob 100. obletnici njegovega rojstva pripravljate še kaj?
V Pomurskem muzeju imamo Kološev kabinet umetniške fotografije. To je študijski kabinet, v katerem hranimo njegovo fotografsko zapuščino, torej fotografije, filme, fotografsko opremo in literaturo. Ob 100. obletnici (ki bi jo praznoval 28. septembra) bomo jeseni pripravili pregledno razstavo, ki bo slonela na njegovih fotografskih ciklusih. Od prvih posnetkov Prekmurja prek nostalgičnih lončarjev do prvih poskusov s sodobno eksperimentalno fotografijo, vseh njegovih fotokolonij Koštabona, ko ga je pot iz Prekmurja peljala na drugi konec Slovenije, na obalo, in cikli, ki se navezujejo na njegovo sodobnost, njegovo inovativnost v slovenski fotografiji. Razstavo bo pospremila tudi publikacija, ki bo nekoliko bolj osvetlila njegovo razvojno pot in njegovo veljavo. Kajti Kološa začne stroka odkrivati, ga postavljati na položaj, ki si jo bo – verjamemo v Pomurskem muzeju in poznavalci njegovega dela – res lahko kmalu izboril in si jo vsekakor zasluži.

Kakšen je obisk v Pomurskem muzeju v tem času?
Naša vrata so bila, tako kot v številnih drugih ustanovah, dobra dva meseca zaprta. Ponovno smo jih odprli 16. maja in opažamo občuten porast obiskovalcev. To so pretežno individualni obiskovalci z različnih koncev Slovenije, ki so tudi s pomočjo turističnih vavčerjev na počitnicah v Pomurju. Tukaj najdejo pestrost, raznolikost in številne dejavnosti ter kulturna doživetja. Tako radi pridejo tudi v naš muzej, kjer je poleg stalne razstave na ogled razstava 100 dejstev o Prekmurju, ki je posebej zanimiva za obiskovalce iz drugih koncev Slovenije, saj lahko pokrajino spoznajo malce bolje, pa tudi domačini lahko morda izvejo kaj novega. Seveda pa je opazen splošen upad obiskovalcev. K nam so namreč pred epidemijo prihajale večje skupine, bodisi šolske, srednješolske kot odrasle, turistične in strokovne zaključene skupine. Tega zdaj zaradi razmer in omejitev zaradi preprečevanja širjenja okužb s covidom-19 ni. Tudi pri nas se držimo tega, da v razstavnih prostorih ni hkrati več kot deset obiskovalcev. Upoštevamo varnostno razdaljo in uporabljamo zaščitno opremo. Ampak kljub razmeram, kakršne so, prihajajo obiskovalci k nam dobro razpoloženi in odhajajo z nasmehom. Je pa res, da je pri nas morda malce lažje upoštevati prej omenjene preventivne ukrepe. Imamo namreč dve razstavišči, ob tem sta še recepcija in notranje dvorišče, kjer je prav tako na voljo več informacij. Res se poskušamo dosledno držati priporočil in navodil pristojnih služb, kajti ponovno zaprtje ustanov je najslabša možnost. Z določenimi ukrepi, ki morda res niso vselej najlažji, pa se z malo truda in dobre volje vse da.

Pri razstavi Kološevih fotografij, ki bo v središču mesta na ogled do pozne jeseni, so sodelovali še Tomislav Vrečič in Jože Varga, oblikovanje pa je delo akademskega slikarja Sandija Červeka.