Platna, ki so na ogled, izvorno ne vsebujejo apokaliptičnih tendenc in niso bila ustvarjena s to idejo, vendar nam v perspektivi naslova ter v tokratnem izboru in postavitvi ponujajo novo priložnost interpretacije. V postavitev vključenim stvaritvam je imanentna večplastnost oziroma kompleksnost in kar vidimo, ni nikoli dokončno in posledično ponuja vsakič nove in nove možnosti opazovanja in razumevanja dela.

O odnosu med subjektom in objektom
Postavitev lahko beremo "povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse v časovnem obdobju pred in med apokaliptičnim dogodkom ter po njem: od trenutnega življenja civilizacije do spopada, krika, oklepanja zadnje bilke, do izbruha, do iskanja načina, kako živeti po takem dogodku, iskanja novih planetov, vesoljskega potovanja, abstraktnih form, frekvenc, ki niso s tega sveta.

V slikarskem smislu pa se na razstavi odpira vprašanje, kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva oziroma nastopa samo še kot (Fickov) poslednji samuraj, etnografski element, ki odhaja in naznanja konec antropocentričnega dojemanja sveta in slikarstva ter se umika nečemu novemu, kar ni (več) ne človek ne narava," je zapisano v napovedi razstave.

Ko novo leto ne pomeni jasne časovne ločnice
Delom teh 13 umetnikov, ki so na ogled, je skupna ideja sedanjosti, ki jo najdemo v prehodnem, tranzitnem času, kjer ni novega leta kot jasne časovne ločnice. Skupna jim je ideja sedanjosti, ki je del procesa in sprememb, ki prihajajo, se že dogajajo in napovedujejo nova razmerja in nove ureditve. Človek ni več osnovni motiv oziroma predmet raziskovanja ali zanimanja.

Soočenje sodobnega človeka s temi novimi razmerami deluje apokaliptično, so še zapisali pri Equrni, kjer bodo razstavo odprli drevi ob 19. uri, na ogled pa bo do 31. januarja.