"Ne poskušam se omejevati s tem, da ilustriram neki članek, ampak poskušam ustvariti sliko, ki ima svoj povod, svojo tematiko. Zato se včasih tudi odmaknem od teme oziroma jo razširim," pravi vizualni umetnik, čigar delo je na ogled v Galeriji Lek.

Na razstavi z naslovom Neresničnostni šov so na ogled postavili prav ta del umetnikovega ustvarjanja ‒ ilustracijo, točneje časopisno ilustracijo za Objektiv.

"Jaz preprosto uživam, ko nekaj, kar me muči, povem z ilustracijo, saj veliko razmišljam o stvareh okoli sebe. S tem želim nekaj prispevati k javnemu dogajanju," pravi ilustrator.
Časopisne ilustracije se od njegovih drugih del razlikujejo predvsem po "roku trajanja", meni. Pri časopisni ilustraciji, ki je odziv na neki konkreten dogodek ali dogajanje, je pomen veliko bolj skoncentriran, ima takojšnjo refleksijo, vanjo je usmerjene veliko pozornosti, potem pa izgine. Pri sliki je ta učinkovitost časovno veliko bolj raztegnjena in trajna.

Naslovnice za Objektiv snuje že več kot desetletje, pri tem pa se izogiba predvsem eni pasti: da bi oblikoval in izpilil svoj rokopis v risbi. "Želim čim bolj odpirati prostor. Vsak teden na novo. To mi je omogočalo, da že več kot deset let delam naslovnice in so mi še vedno izziv," razlaga. Zato ves čas menja svoj slog in preizkuša različne izrazne možnosti. "To mi je dalo večjo svobodo izražanja, občutil sem nekako tako, da samega sebe nenehno postavljam na majava tla! Ves čas si želim biti čim bolj odprt. Kot umetnik si ne smeš postavljati dogem, ampak jih ves čas rušiti, zato se tudi ne želim usmeriti v neki enotni slog izražanja."

Kaj zmore izraziti v 12 urah
Temo prejme običajno dva dni pred rokom in skoraj brez izjeme zadnji dan ne spi, ampak dela v kosu 12 do 14 ur. "Ta adrenalin mi ustreza. Je neka preizkušnja, kaj si sposoben v 12 urah povedati in izrazit."

Njegova na risbi temelječa ilustracija je kot hipna izjava, zapiše v razstavnem besedilu kustos Iztok Premrov. Ta izjava pa mora imeti jasno sporočilo in je avtorjev neposredni komentar nečesa, kar se je zgodilo. Zanj se čuti odgovornega.

Razstava ilustracij Mateja Stupice ni le zanimiva zaradi pogleda, ki ga ponuja na izbrani niz naslovnic časopisne priloge in na ta del ustvarjanja dobitnika nagrade OHO in dvakratnega dobitnika priznanja Hinka Smrekarja, pač pa je, kot poudari Premrov, dragocen tudi v času, ko mnoge nekdaj bolj uveljavljene časnikarske prvine izginjajo, saj jih v dnevnem časopisju nadomeščajo z novimi.