To je sporočilo lesene skulpture Plujemo skupaj, enega od treh del, za katera je ob sklepu mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva bogatejša Kostanjevica na Krki. Tudi sicer je varovanje okolja in planeta osrednja tema, ki so se ji pri svojem kostanjeviškem ustvarjanju posvetili letošnji kiparji v rezidenci.

Skulpturo ladjice, neke vrste aluzije na svetopisemsko Noetovo barko, je izdelal 44-letni kipar Aldo Shiroma Uza iz Lime. Poleg perujskega umetnika je Galerija Božidar Jakac ves mesec gostila še bolgarskega kiparja Roberta Caneva in slovenskega kiparja Bojana Mavsarja.

S predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev se bo danes ob 20.00 v galerijskem parku sklenil 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva.

Barko Alda Shirome Uze so postavili v kostanjeviškem mestnem jedru, ob izlivu Studene v Krko, kjer se ureja interakcijski otroški park. Mavsarjev Varuh časa in eden od Canevovih totemov bosta stala v galerijskem parku. Preostali Canevovi skulpturi sta stalno mesto dobili na Ratežu pri Novem mestu.

56-letni Robert Canev predstavlja skulpturo Seme – spomenik upanju v naravi, ki po besedah direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića s tremi navpičnimi lesenimi totemi simbolno ponazarja "semena in rast ter upanje, ki vzklijeta iz tega". Iz semen sestavljeni totemi postanejo univerzalni simboli rasti, razvoja, začetka življenja in s tem upanja. Upanja, da prihaja nekaj boljšega, kar bo privedlo do človeške rasti.

Slovenski predstavnik Bojan Mavsar, ki živi in ustvarja na Vrhniki, se je pri svoji skulpturi Varuh časa naslonil na zgodovinski pomen prostora. Njegov stilizirani menih nas vrne v čas kontemplativnih meniških redov, ki so odmaknjeni od središč sobivali z naravo, prostor in čas pa dojemali odgovorno in v večni sinhroniciteti. Gre torej za poklon vse bolj pozabljenemu ali pa odrinjenemu znanju, ki pa bi ga moral vendarle ponotranjiti tudi današnji človek, če ne želi z vse bolj izčrpanim in izžetim svetom zdrveti v prepad.

Na razpis za letošnjo Formo vivo se je prijavilo 128 kiparjev iz 48 držav. Zgodovina mednarodnega simpozija kiparjev sega v leto 1961, ko sta si srečanje zamislila Jakob Savinšek in Janez Lenassi, kiparja, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala še za Slovenijo. Plod dolgoletnih kiparskih srečanj je več kot sto lesenih skulptur, ki stojijo po tem dolenjskem mestu in v njegovi okolici.

Največ skulptur je postavljenih v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidar Jakac.
Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 je bila desetletna prekinitev v njenem prirejanju, od leta 1998, ko so jo obudili, pa jo prirejajo bienalno. Forma viva v Kostanjevici na Krki velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu.