Eno prvih vprašanj, ki se je pojavilo ob začetku projekta VIZIJE SO 18, je, ali lahko v tako majhnem mestu, kot je Ljubljana, sploh govorimo o gentrifikaciji? Namen razstave v okviru projekta je tako predstaviti še kako prisotno problematiko gentrifikacije v slovenski prestolnici in preveriti, kako bi lahko trende naraščajoče neenakosti in poblagovljenja mesta spremenili.

Miloš Kosec, arhitekt in eden izmed kuratorjev razstave, je v uvodnem govoru poudaril, da se gentrifikacija ne zgodi sama od sebe, pri čemer je poudaril nalogo "mesta, države in drugih, da jo upravljamo, da jo reguliramo, da jo nadomeščamo z drugačnimi modeli razvoja”. Po njegovem mnenju prav odsotnost določenih politik in intervencij povzroči, da se da določeni, vendar manjši skupini prebivalstva z veliko družbene moči mnogo večjo težo kot vsem drugim. Čeprav so šle stvari pri gentrifikaciji zelo daleč, pa poudarja še, da nas to ne odvezuje od odgovornosti, “temveč kvečjemu pomeni, da moramo bolj ambiciozno vztrajati pri tem, da se začenjajo ti procesi regulirati”. V nasprotnem primeru bo ta uničujoči urbani proces zgolj odrival ljudi na obrobje, namesto tega pa dajal prostor določeni skupini, ki pa še zdaleč ne predstavlja kreativnega bogastva heterogene družbe. “Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo,” je še dodal.

O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih pa je Samuel R. Delany v eseju Times Square Red, Times Square Blue prek obnove slavnega newyorškega trga, za katero so stale besede, kot je "čistoča", "družinske vrednote" in "napredek" nazorno opisal, kako je tedanja oblast iz mesta izrinila vse, kar jim takrat ni bilo všeč – obenem pa predvsem tisto, kar je mesto delalo tako unikatno, samosvoje in resnično za večino njegovih prebivalcev.

Podoben pojav lahko desetletja kasneje vidimo v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. "Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda," so zapisali v Društvu arhitektov Ljubljana, ki so razstavo pripravili skupaj z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo.

Predvsem pa gentrifikacija predstavlja spremembo določenih predelov mesta – če ne kar mest v celoti – iz manj uglednega in zaželenega v privlačno, dražjo in bolj obiskano mestno četrt. Prenovljene fasade in tlakovanja, nove butične trgovine, restavracije s pestrejšo in okusnejšo ponudbo hrane so prvi vidni znaki procesa, ki lahko v desetletju popolnoma spremeni način življenja mestnega predela, so ob razstavi zapisali v galeriji. Ob tem je treba dodati, da je vzorec spremembe na globalni ravni skorajda univerzalen, obenem pa privablja predvsem ljudi določenega ekonomskega razreda, izrinja pa tiste, ki so te iste predele s svojo prisotnostjo gradili skozi zgodovino.

Vendar se razstava ne ustavi pri tem. Njeni organizatorji in sodelujoči v njej vidijo predvsem "priložnost, da problem gentrifikacije zakoličimo onkraj 'splošno sprejetih' resnic. Namesto domnev, moraliziranja ali nekritičnega povzemanja potrebujemo podatke na merilu mesta in na konkretnem mestnem predelu."

Eden izmed predmetov raziskovanja je bila prav Trubarjeva ulica v srcu stare Ljubljane. Za namen razstave so njene prebivalce prosili za mnenje o spremembah, ki so v preteklih letih oblikovale podobo ulice, kot jo poznamo danes. Večina lastnikov nepremičnin je z njimi zadovoljna, Kosec pa ob tem poudarja, da med izjavami obenem ni ljudi, ki so nekoč živeli na Trubarjevi, danes pa tam ne živijo več. “To so ljudje, ki jih nihče ne sprašuje več, kako jim je všeč utrip te ulice,” je še dodal.

Na razstavi so predstavljene predvsem prostorske analize velikih sprememb v Ljubljani v zadnjih desetletjih, ki so povezane z zamenjavo družbenih prioritet: spodbujanjem turizma, spremembo vloge nepremičnin iz bivališč v finančno špekulacijo, zanemarjanjem javnega prometa, selitvijo pomembnega dela univerzitetne infrastrukture in študentov iz središča na obrobje mesta, upadom investiranja v nedobičkonosne investicije, prisvajanjem javnega prostora za tržne dejavnosti, negostoljubnostjo do alternativnih načinov naseljevanja mest in ustvarjanja v njih.

Cilj razstave je tako raziskati, kako ob prenovitvenih posegih v mestu, kot je na primeru Trubarjeve ulice prav pred kratkim odprt Center Rog, ohraniti ravnovesje med novogradnjami in historičnim tkivom, med naraščajočo trgovsko, kulturno in turistično ponudbo in ohranjanjem lokalne identitete in ne nazadnje preveriti, ali gentrifikacija zmanjšuje pritisk na suburbanizacijo.

Razstavo, ki je nastala v organizaciji Društva arhitektov Ljubljana in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, sta kurirala Aleš Vodopivec in Miloš Kosec, v njej pa so sodelovali tudi Anja Planišček, Ana Kreč, Mina Hiršman, Sara Bogicevic, Maja Orbanić, Danilo Milovanović, Samo Kralj, ter študenti Lenard Berdon, Natalia Bošković, Ema Lavrič, Ema Pavešić in Lina Poženel.

Razstavo bo v Galeriji Kresija mogoče videti do 23. novembra, dan pred zaprtjem pa bo o tematiki, ki jo naslavlja, potekala tudi okrogla miza.