Tokratna postavitev, ki jo odpirajo drevi ob 19. uri, ponuja uvid v sodobno umetniško produkcijo zadnjih šestih let – brez tematskih, medijskih ali slogovnih omejitev. Na razstavi se predstavljajo ustvarjalci Matjaž Geder, Cvetka Hojnik, Robert Jurak, Črtomir Just, Ferenc Kiraly, Matej Končan - Kleemar, Nataša Kos, Katja Pal, Jim Pavlica, Zdravko Pravdič in Društvo prekmurske pobude ONEJ, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar in Eva Žula.

Ustvarjalci, ki v Pomurju tudi dejansko živijo
Po besedah kustosa Janija Pirnata gre za ustvarjalce, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo ter od tam tudi kulturno učinkujejo. Kot je zapisal ob razstavi, so se pri izboru izogibali kuratorskemu "receptu", po katerem bi izbrali "zgolj nekaj paradnih predstavnikov, na katerih se gradi regionalna kulturna identiteta, pa tudi umetnikom, ki sicer izhajajo iz regije, vendar pretežno živijo oziroma delujejo drugod".

Umetnost z obeh bregov Mure
Med pripravami na postavitev se je v kratkem pregledu lokalne ustvarjalnosti "izpostavilo dejstvo, da je reka Mura močan simbol, vendar kot geografska ločnica ne predstavlja več močnega ločitvenega sindroma". "In kljub začetni ideji o galerijski predstavitvi sodobne prekmurske umetnosti geografija ni vzdržala, kar je verjetno tudi posledica odprtosti meja EU-ja. Širina pokrajine na obeh bregovih Mure ter njena kulturna in jezikovna pestrost se namreč kažejo tudi v prehodnosti umetniškega ustvarjanja med regijami in štirimi mejnimi državami," je še pojasnil kustos.

Hkratni povezanost in lokalna razpršenost
"Zgodovinski prepih panonske ravnice zaznamuje Pomurce, da se različnih ustvarjalnih angažmajev lotevajo z nekoliko rezerviranim, preudarnim premislekom, zaradi česar mnoga umetniška dela odlikujejo večplastnost, poglobljenost in intimna izpovednost," je ocenil kustos. In hkrati dodal, da se povezanost ustvarjalcev v pomurski regiji kaže s spremljanjem produkcije drug drugega, vendar so istočasno lokalno razpršeni po zasebnih ustvarjalnih miljejih, delavnicah, pisarnah in ateljejih – od obeh Radgon do Goričkega, Murske Sobote, Ljutomera, Lendave.

Skozi razstavo tako ne iščejo arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, ki bi prek melanholije, tragičnosti, osamljenosti ali minljivosti tematizirali horizont, ravnino, pot, reko, njive, drevesa, štorklje, vaze, vasi in podobno. Sicer se arhetipi pri nekaterih avtorjih neizogibno tudi kažejo, a po kustosovem mnenju niso nujno vezani na duha prostora.