V Alpah je romantični krajinar našel ravno tisto, kar ga je najbolj vznemirjalo – vse mogoče premene muhastega vremena, ki je gorski svet obdajalo v različne atmosfere in vedno drugačno svetlobo.

V Kunstmuseumu v Luzernu se z novo razstavo posvečajo prav temu Turnerjevemu poglavju – njegovim popotovanjem v Švico in delom, ki so nastala na podlagi umetnikovih obiskov v tiste kraje. Osrednji del Švice je britanski krajinar prvič obiskal leta 1802, ko so tudi številni drugi Britanci izkoristili obdobje amienskega miru, da so se v romantičnem duhu raziskovanja naravne in kulturne dediščine stare celine odpravili po Evropi. Razstava, ki bo na ogled do 13. oktobra, se osredotoča predvsem na vtis, ki so ga na Turnerja naredile Alpe in morje. Zaradi čarobnosti, ki so jo premogle Alpe, so te kmalu prenehale biti le vmesna postojanka pri potovanju na jug Evrope in postale same končni cilj.

Za Turnerja, ki sta ga zanimali predvsem preigravanje svetlobe in spreminjajoča se atmosfera v naravi, je bilo najzanimivejše tisto vreme, ki je prehajalo od skrivnostnih meglic do dežja in neviht. V švicarskih Alpah je našel ravno to in s tamkajšnjimi vtisi napolnil kar nekaj skicirk, iz teh pa nato v Londonu črpal pri ustvarjanju oljnih in akvarelnih del.

Pozneje se je Turner redno vračal v Luzern. Na enem svojih obiskov med letoma 1841 in 1844 je iz hotelske sobe ničkolikokrat skiciral gorski masiv Rigi, podobe pa so nastajale tudi med plutjem s parnikom po tamkajšnjem jezeru. Ko se je vrnil v London, je vse to prenesel na platno.

Razstava z naslovom Turner: Morje in Alpe vključuje kakšnih sto slik, ki so jih za to priložnost posodile zbirke iz Velike Britanije in Švice. Videti je mogoče znamenito delo Modri Rigi, Sončni vzhod (1844), skicirko iz Luzerna in prvo oljno delo, ki ga je umetnik razstavil. V Kunstmuseumu zaznamujejo z razstavo dvestoletnico ustanovitve tamkajšnjega umetniškega društva, ki se je formiralo prav v času zgodnejših Turnerjevih obiskov mesta.