Prva polovica leta je bila posvečena vrhuncem fotografove zapuščine v muzeju, zdaj predstavljajo delo umetnikov, ki so svojo govorico formirali tudi pod vplivom ikoničnega umetnika.
V svoji drugi polovici dvodelne postavitve s skupnim naslovom Brezpogojne napetosti ‒ Mapplethorpe zdaj raziskuje, kako je Mapplethorpova fotografija vplivala na sodobni portret in avtoportret. Del razstave je torej še vedno posvečen Mapplethorpovemu delu, in sicer nekaterim njegovim najbolj znanim fotografijam, velik del pozornosti pa usmerja v fotografije drugih avtorjev. S svojimi podobami so med drugim zastopani Rotimi Fani-Kayode, Lyle Ashton Harris, Glenn Ligon, Catherine Opie in Paul Mpagi Sepuya. Njihovo delo je Mapplethorpu sorodno tako po vsebinski kot formalni ravni. Pri prvi gre predvsem za ukvarjanje z vprašanjem identitete, v formalnem smislu pa je vzporednice mogoče zaslediti predvsem pri iskanju sorodne estetike.
Nekateri predstavljeni umetniki se pri svojem delu aktivno referirajo na Mapplethorpov opus, pri drugih pa gre za sicer manj neposredno, a še vedno nespregledljivo vez in sorodnost v portretiranju in umetniški strategiji.
Povod za obsežno predstavitev dela fotografovega obsežnega opusa je 30-letnica, odkar je umrl za posledicami aidsa, eden od izvedbenih temeljev pa je dragocena donacija, ki so jo v Guggenheimovem muzeju leta 1993 prejeli od Fundacije Roberta Mapplethorpa.
Zbirka kakšnih 200 fotografij in nekaj drugih predmetov, predstavlja ključno nabirko, iz katere črpajo pri pričujoči postavitvi. Prvi del razstave (na ogled je bil od 25. januarja do 10. julija) je bil torej osredotočen na vrhunce Mapplethorpove zapuščine v muzeju. Med drugim je bilo mogoče videti izbor umetnikovih zgodnjih polaroidov, kolažev in del v mešani tehniki, pa tudi njegove najbolj znamenite moške in ženske akte, fotografije cvetja in cvetlična tihožitja, portrete umetnikov, znanih osebnosti in znancev ter nekaj njegovih najbolj znanih avtoportretov. Z drugo postavitvijo se ozirajo od Mapplethorpa naprej.
Robert Mapplethorpe se je rodil leta 1946 v rimskokatoliški družini v Floral Parku na newyorškem Long Islandu. Ko mu je bilo 15 let, je odšel od doma in se leta 1963 vpisal na brooklynski Pratt Institute, kjer je študiral slikarstvo in kiparstvo. Diplomiral je leta 1970. V času študija je vzplamtela ena najbolj umetniško plodovitih zvez tedanjega newyorškega prizorišča. Tedaj je namreč spoznal umetnico, pesnico in glasbenico Patti Smith, s katero sta skupaj živela v Brooklynu in v manhattanskem Chelsea Hotelu, tedanjem zbirališču umetnikov, pisateljev in glasbenikov. Glasbenico je ovekovečil na več portretih, med drugim na naslovnici njenega prelomnega albuma Heroes. Preden je Mapplethorpe leta 1969 umrl, mu je sostanovalka in partnerica obljubila, da bo napisala njuno zgodbo. Dvajset let pozneje obljubo izpolnila s knjigo Pač mulca (Just Kids).
Mapplethorpe je svojo kariero začel kot oblikovalec kolažev in hišni fotograf kultne revije Interview. Leta 1977 se je newyorškemu občinstvu predstavil na prvih dveh večjih razstavah; na prvi je predstavljal fotografije cvetlic, zlasti orhidej in lilij, na drugi pa moških aktov in sadomazohističnih podob.
V 80. letih je začel z bolj prefinjeno estetiko in fotografijo izklesanih moških in ženskih teles. Njegov odkriti homoseksualni erotizem v delih iz njegovega srednjega obdobja je sprožil veliko polemiko o javnem financiranju umetniških del.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje